Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

podúst podústi tudi podustí samostalnik ženskega spola [podúst]
    večja sladkovodna riba zelenkasto sive barve z oranžkastimi plavutmi in širšimi usti na spodnji strani glave, ki se drsti v velikih jatah; primerjaj lat. Chondrostoma nasus nasus
ETIMOLOGIJA: = nar. rus. podúst, sorodno češ. podoustev < pslov. *pod(ъ)ustь, iz pod + usta, po položaju ust te ribe nižje na spodnji strani glave - več ...
pôlkno pôlkna samostalnik srednjega spola [pôlkno]
    navadno v množini zunanje okensko krilo, navadno leseno, za zatemnitev in zaščito pred vetrom, soncem, dežjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. nem. pǫlkn = knjiž. Balken ‛tram, bruno’ < stvnem. balko - več ...
polnolétnica polnolétnice samostalnik ženskega spola [pou̯nolétnica]
    ženska, ki dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
ETIMOLOGIJA: polnoletnik
polnolétnost polnolétnosti samostalnik ženskega spola [pou̯nolétnost]
    1. stanje, ko kdo dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
      1.1. ekspresivno stanje, ko je od začetka obstoja česa preteklo že več časa, navadno vsaj 18 let
ETIMOLOGIJA: polnoleten
poniglávost poniglávosti tudi poníglavost poníglavosti samostalnik ženskega spola [poniglávost] tudi [poníglavost]
    1. slabšalno lastnost koga, da kaj prikriva, naklepa
      1.1. slabšalno kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
    2. ekspresivno kar kaže, izraža nagajivost, navihanost
ETIMOLOGIJA: poniglav
populárnost populárnosti samostalnik ženskega spola [populárnost]
    lastnost koga, česa, da je znan, priljubljen pri razmeroma veliko ljudeh
ETIMOLOGIJA: popularen
postŕv postŕvi in postrví samostalnik ženskega spola [postə̀ru̯ postə̀rvi] in [postə̀ru postə̀rvi] in [postə̀ru̯ postərví] in [postə̀ru postərví]
    1. sladkovodna riba z velikim gobcem in navadno pikami različnih barv ali vzorcem po trupu, ki živi v bistrih vodah; primerjaj lat. Salmoninae
      1.1. ta žival kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: ameriška postrv, jezerska postrv, kalifornijska postrv, mavrična postrv, morska postrv, ohridska postrv, potočna postrv, soška postrv
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pȁstrva, bolg. pъstъ́rva < *pьstry iz pslov. *pьstrъ ‛pisan, pester, pikčast’ - več ...
požréšnost požréšnosti samostalnik ženskega spola [požréšnost]
    1. lastnost koga, da (rad) veliko jé
      1.1. lastnost živali, da poje veliko naenkrat
    2. ekspresivno lastnost česa, da pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev
    3. slabšalno lastnost koga, da si brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: požrešen
práčlôvek práčlovéka samostalnik moškega spola [práčlôvek]
    človekov prednik ali njegov izumrli najožji sorodnik
ETIMOLOGIJA: človek
prasíca prasíce samostalnik ženskega spola [prasíca]
    1. neformalno svinja
    2. neformalno, slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, slabšalno prašič, slabšalno pujs
      2.1. neformalno, slabšalno kar vzbuja odpor, jezo, čustveno prizadetost
FRAZEOLOGIJA: kot prasica, Prekleta prasica!
ETIMOLOGIJA: prase
preblízu1 prislov [preblízu]
    1. v premajhni prostorski oddaljenosti določenega kraja, predmeta, pojava
    2. v pretesnem stiku, odnosu glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
ETIMOLOGIJA: blizu
precêjanje precêjanja samostalnik srednjega spola [precêjanje]
    1. ločevanje trdne snovi od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega
    2. zelo počasno, postopno pretakanje, prehajanje tekoče snovi na drugo mesto
    3. ekspresivno proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
ETIMOLOGIJA: precejati
prepésniti prepésnim dovršni glagol [prepésniti]
    1. umetniško, soustvarjalno prevesti delo v verzih
    2. preoblikovati besedilo, motiv, temo, navadno literarnega dela tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno besedilo, literarno delo
      2.1. preoblikovati, aktualizirati umetniško delo tako, da se novo delo upodablja, izraža z drugo umetniško zvrstjo
ETIMOLOGIJA: pesniti
prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti]
    1. izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov
      1.1. delati pajčevino, ovoj s sukanjem, navijanjem posebnega izločka
    2. oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.1. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.2. ekspresivno govoriti, pripovedovati z glasom, podobnim takemu zvoku
      2.3. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
    3. navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih
FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...
prežgánka prežgánke samostalnik ženskega spola [prežgánka]
    juha iz na maščobi prepražene moke, vode, navadno z dodatkom žvrkljanih jajc
FRAZEOLOGIJA: kdo je po prežganki priplaval
ETIMOLOGIJA: prežgati
psíca psíce samostalnik ženskega spola [psíca]
    2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se ji to pripisuje
    3. kot medmet, neformalno, slabšalno uporablja se, ko govorec psuje žensko, tako da ji pripisuje negativne lastnosti, navadno v jezi
ETIMOLOGIJA: pes
psíček psíčka samostalnik moškega spola [psíčək]
    1. navadno ekspresivno pes, zlasti manjši; SINONIMI: navadno slabšalno cucek, ekspresivno kužek, navadno slabšalno ščene
    2. igrača, ki predstavlja psa; SINONIMI: kužek
FRAZEOLOGIJA: kot psiček
ETIMOLOGIJA: iz psič iz pes
psovánje psovánja samostalnik srednjega spola [psovánje]
    1. izrekanje žaljivih besed komu zaradi jeze nad njim, navadno v afektu
      1.1. kritiziranje česa na žaljiv, neprimeren način
ETIMOLOGIJA: psovati
psôvka psôvke samostalnik ženskega spola [psôu̯ka]
    žaljiva beseda, ki jo kdo izreče komu, ko izraža jezo nad njim
ETIMOLOGIJA: psovati
pútka pútke samostalnik ženskega spola [pútka]
    ekspresivno kokoš
FRAZEOLOGIJA: putka tutka
ETIMOLOGIJA: puta
Število zadetkov: 5111