Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
amêriški -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na Američane ali Ameriko: govoriti angleško z ameriškim naglasom; ameriška celina; razstavljalo bo več evropskih, azijskih in ameriških držav / ameriški barvni film Gusarji; ameriški zunanji minister; ameriška vlada / ameriški Slovenci; umrl je naš stric, ameriški povratnik ki se je vrnil iz Amerike
♦ agr. ameriška trta trta, na katero se cepi žlahtna evropska trta; bot. ameriški lešnik nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki; fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo; vet. ameriški kasač; zool. ameriški kapar majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva sadnemu drevju, Aspidiotus perniciosus; ameriška postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka
SNB
bíoaktívni -a -o [bijoaktivni] prid. (ȋ-ȋ)
ki je biološko aktiven: bioaktivne snovi; Minister je mnenja, da je treba najprej preučiti možnost bioaktivne obdelave teh odpadkov, kjer se plini, ki nastajajo v zaprtih reaktorjih, koristno izrabljajo E ← nem. bioaktiv, agl. bioactive iz ↑bío… + (↑)aktíven
SNB
cestnínjenje -a s (ȋ)
pobiranje pristojbine za uporabo cest: elektronsko cestninjenje; satelitsko cestninjenje; sistem cestninjenja; Uvajanje pravičnejšega cestninjenja, ko bi cestnino plačevali po resnični uporabi, je za prihodnja leta napovedoval dovčerajšnji prometni minister E ↑cestníniti
SSKJ
demisionírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpovedati se opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe; odstopiti: minister je demisioniral
SSKJ
ekscelénca -e [tudi ekse-] ž (ẹ̑) s svojilnim zaimkom, v nekaterih državah naslov za najvišje državne predstavnike: njegova ekscelenca gospod minister; njegova ekscelenca vas bo takoj sprejela / kot nagovor vaša ekscelenca / palača ekscelence guvernerja
SNB
éksminíster -tra m, člov. (ẹ̑-í)
kdor ni več minister: vojaški eksminister; Če bi danes eksminister moral pred rešeto volivcev, ali bi ga ti sploh še volili? E (↑)éks… + (↑)miníster
SSKJ
finánčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na finance: finančni načrt; proračunski finančni sistem; finančna politika; organizacija finančnega poslovanja / finančni polom, uspeh; industrijska in finančna moč države; neomejene finančne možnosti; priti v finančno odvisnost; finančne težave; finančno stanje občine; materialno-finančni problemi podjetja / delovno mesto finančnega knjigovodje; finančni minister / finančni urad / finančna straža nekdaj organ, ki nadzira proizvodnjo ali promet raznega blaga zaradi preprečitve davčnih utaj
♦ ekon. finančni kapital bančni kapital, udeležen v industriji; finančna oligarhija; jur. finančno pravo
    finánčno prisl.: finančno močnejši trusti; ustanova je finančno samostojna; sam.: pog. naš finančni finančni knjigovodja
SNB
interpelácijski -a -o in interpelacíjski -a -o prid. (á; ȋ) polit.
ki se nanaša na interpelacijo: interpelacijska razprava; interpelacijsko gradivo; Minister bo predstavil argumente, ki naj bi ovrgli interpelacijske očitke E ↑interpelácija
SSKJ
kabinéten -tna -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na kabinet: kabinetno pohištvo / kabinetna zbirka / razprava je plod terenskega in kabinetnega študija / kabinetna pisarna / kabinetni minister
  2. 2. slabš. nepovezan z življenjem, neživljenjski: kabinetni učenjaki; kabinetna znanost / kabinetno reševanje javnih zadev nedostopno večjemu številu ljudi
  3. 3. ekspr., redko imeniten, izbran: glavni junak drame je prav kabinetna figura / kabinetna umetnina
    ♦     agr. kabinetno sadje izbrano namizno sadje; ped. kabinetni pouk pouk, pri katerem se vsak učni predmet poučuje v posebej za določeno stroko opremljeni učilnici
    kabinétno prisl.: kabinetno zasnovan študij
SNB
kalimêro -a m, člov. (ȇ) ekspr.
kdor se neprestano pritožuje, da se mu godi krivica: Minister ne dobiva plače za to, da hodi na tiskovne konference in kot kalimero stoka, češ da je žrtev zarot E ← it. Calimero, ime lika iz italijansko-japonske risanke (1974–1975)
SSKJ
kàr čésar zaim., čémur, kàr, čémer, čímer [mər] (ȁ ẹ̑) 
  1. 1. v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki določa zaimensko odnosnico srednjega spola, nakazano v nadrednem stavku: navdušuje se za vse, kar je lepo; nekaj je na njem, kar odbija; to je najpametnejše, česar si se mogel domisliti; naredi, kar hočeš; mnogo je takega, kar moramo odklanjati; to je edino, s čimer se ne strinjam / elipt. stori, kar veš, da moraš / prejel sem Vaše pismo, za kar se zahvaljujem; neprav. v knjigi ni nič takega, kar bi ne znal česar
    ●     ekspr. kar je, (to) je izraža sprijaznjenje z nastalim položajem; ekspr. bo, kar bo izraža vdanost v usodo; ekspr. vse, kar je prav vsako ravnanje, dejanje je sprejemljivo, dopustno, če ne preseže določene meje; ekspr. vem, kar vem izraža ugovor proti nasprotnikovi neutemeljeni trditvi
  2. 2. za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka: še kava je bila na mizi, kar je bilo takrat redkost; publ. tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel (in) s tem
  3. 3. s členkom izraža poljubnost stvari, pojava: zadovoljen bo s čimer (že) bodi; ekspr. poročen je s tisto igralko, ali kar že je; prim. karkoli, karsibodi
SSKJ
lénta -e ž (ẹ̑) širok trak, ki se nosi poševno čez prsi kot del ali znak visokega odlikovanja: nositi lento; minister z lento in odlikovanji / red jugoslovanske zastave z lento visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za zasluge pri utrjevanju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in drugimi državami
SSKJ
lístnica -e ž (ȋ) 
  1. 1. knjižici podobna priprava za nošenje bankovcev, dokumentov: iz prsnega žepa je potegnil listnico in odštel deset stotakov; vzeti sinovo fotografijo iz listnice; spraviti vizitko v listnico; ekspr. v rokah je držal debelo listnico zelo polno
    ●     ekspr. imeti debelo listnico imeti veliko denarja
  2. 2. zastar. beležnica, beležka: iztrgati list iz listnice; zapisati si naslov v listnico
  3. 3. navadno v zvezi listnica uredništva rubrika, v kateri urednik odgovarja sodelavcem: urednik je v listnici uredništva pohvalil mladega pesnika
  4. 4. v nekaterih državah delovno področje ministra: listnica za javna dela je bila zaupana znanemu politiku / minister brez listnice
  5. 5. star. listnjak: pripeljati voz listja pred listnico
    ♦     zool. vrbja listnica manjša, po hrbtu sivo-zelena ptica pevka, Phylloscopus collybita
SSKJ
lórd -a m (ọ̑) v Angliji naslov za višjega plemiča: za svoje zasluge je postal lord; drži se kot lord / prvi lord admiralitete minister vojne mornarice; lord kancler najvišji državni dostojanstvenik in predsednik zgornjega doma
// kot pristavek k imenu višjega plemiča lord Byron
SSKJ
miníster -tra m (í) v nekaterih državah visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave: imenovati ministre; delegacijo vodi pooblaščeni minister / obrambni, poštni minister; minister za kulturo in prosveto
SSKJ
minístrica -e ž (í) ženska oblika od minister: postala je ministrica za informacije
// star. ministrova žena: minister in ministrica z otroki
SSKJ
ministrováti -újem nedov. (á ȗ) redko biti minister, opravljati ministrske posle: več let je ministroval v laburistični vladi
SNB
nèavtorizírani -a -o prid. (ȅ-ȋ)
1. ki ni avtoriziran, potrjen: neavtorizirani intervju; neavtorizirana izdaja; Minister z obžalovanjem ugotavlja, da je bil objavljen neavtorizirani, delovni osnutek besedila, izjave, iztrgane iz konteksta uradnega pogovora
2. nepooblaščen: Pomembni podatki kljub naporom hitro pridejo v roke neavtoriziranim osebam E (↑)nè… + (↑)avtorizírati
SNB
nèuniverzitétni -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni povezan z univerzo: neuniverzitetni del visokošolskega izobraževanja; neuniverzitetna raziskovalna ustanova; Minister je o vse večjem deležu neuniverzitetne oziroma nevisokošolske študijske ponudbe dejal, da je to očitno odraz dejanskih vpisnih želja E (↑)nè… + (↑)univerzitéten
SSKJ
nótranji tudi notránji -a -e prid. (ọ́; ȃ) 
  1. 1. ki je znotraj kake celote: notranji del sadeža; notranje plasti; usedlina na notranji strani soda / notranji premer cevi; notranji žep suknjiča / notranja oprema; notranje dvorišče / notranji dražljaji / Notranje Gorice
  2. 2. ki je bližje sredinski ravnini telesa: notranja stran lakta, stegna / notranja stran roke
  3. 3. ki je, poteka znotraj mej države, ozemlja: notranji poštni promet; notranji transport; zaradi slabega vremena ni na notranjih progah vzletelo nobeno letalo / notranja kolonizacija / izdelovati za notranje tržišče
    // nanašajoč se na določeno organizirano skupnost: notranji položaj v državi; reševati notranje probleme; notranja razdelitev dela; notranja družbena nasprotja / notranja disciplina; notranja obvestila / notranji nasprotniki / notranja politika; tajništvo za notranje zadeve; publ. vmešavanje v notranje zadeve države / v nekaterih državah minister za notranje zadeve
    // ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju: notranji in zunanji sodelavci inštituta / notranja učenka učenka, ki stanuje v internatu svoje šole
  4. 4. nanašajoč se na človekovo duševnost: doživljati notranje boje; notranji nemir; notranja izčrpanost, napetost; notranja rast glavnega junaka; notranje ravnovesje / njegovo notranje življenje / knjiž. očitajoč notranji glas; notranji svet otroka; človek brez notranjega žara; publ. notranja dimenzija človeka / notranja svoboda
  5. 5. ki je v zvezi z organi v prsni in trebušni votlini: opraviti notranji pregled / notranje bolezni
  6. 6. ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del: notranji pomen pesmi; spoznati notranje lastnosti knjižnega jezika; notranja protislovja kapitalizma
    ♦     anat. notranji organi organi v prsni in trebušni votlini; žleza z notranjim izločanjem žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo; notranje uho del ušesa s slušnimi in ravnotežnimi čutnicami; biol. notranji zajedavec zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja; notranje dihanje razgrajevanje glukoze v celici s prostim kisikom, pri čemer se sprošča energija; notranje izločanje izločanje neposredno v kri ali mezgo; ekon. notranja konkurenca konkurenti iz domače države, iz določenega ožjega območja; notranje rezerve neizkoriščene organizacijske, tehnične, ekonomske možnosti za zmanjšanje stroškov, povečanje prihodkov; fiz. notranja energija energija, ki jo ima telo zaradi svojega termodinamičnega stanja in ki se ne da v celoti spremeniti v delo; geom. notranji kot kot, ki ga v notranjosti geometrijskega lika oklepata dve sosednji stranici ali dve sosednji stranski ploskvi; jur. notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; notranje morje zelo velik morski zaliv, ki je pod oblastjo države, kateri pripada obala; lingv. notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; lit. notranji monolog pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori; notranja rima rima, pri kateri se ujema zaključni del verza z besedo sredi verza; med. notranja krvavitev krvavitev notranjih organov; zdravilo za notranjo uporabo zdravilo, ki se zaužije; strojn. motor z notranjim zgorevanjem motor na toplotno energijo, ki nastaja v njem z zgorevanjem
    nótranje tudi notránje prisl.: svoboda jih je notranje dvigala in oblikovala; notranje miren človek; notranje razgibana akcija drame; notranje zakonit proces; sam.: harmonija notranjega in zunanjega
Število zadetkov: 46