kàr1 čésar zaim., čémur, kàr, čémer, čímer [čemər, čimər] (ȁ ẹ̑) 1. v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki določa zaimensko odnosnico srednjega spola, nakazano v nadrednem stavku: navdušuje se za vse, kar je lepo;
nekaj je na njem, kar odbija;
to je najpametnejše, česar si se mogel domisliti;
naredi, kar hočeš;
mnogo je takega, kar moramo odklanjati;
to je edino, s čimer se ne strinjam / elipt. stori, kar veš, da moraš / prejel sem Vaše pismo, za kar se zahvaljujem; neprav. v knjigi ni nič takega, kar bi ne znal česar
● ekspr. kar je, (to) je izraža sprijaznjenje z nastalim položajem; ekspr. bo, kar bo izraža vdanost v usodo; ekspr. vse, kar je prav vsako ravnanje, dejanje je sprejemljivo, dopustno, če ne preseže določene meje; ekspr. vem, kar vem izraža ugovor proti nasprotnikovi neutemeljeni trditvi2. za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka: še kava je bila na mizi, kar je bilo takrat redkost;
publ. tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel (in) s tem3. s členkom izraža poljubnost stvari, pojava: zadovoljen bo s čimer (že) bodi;
ekspr. poročen je s tisto igralko, ali kar že je; prim. karkoli, karsibodi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
Dostopnost