- 1. ki je v zvezi z balinarji 1., 1.1. ali balinanjem 1., 1.1.
- 1.1. ki je namenjen za balinarje 1., 1.1., se uporablja pri balinanju 1., 1.1.
- 1.2. na katerem se tekmuje v balinanju 1., 1.1.
- 1.3. ki ga sestavljajo, tvorijo balinarji 1., 1.1.
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
balínarski balínarska balínarsko pridevnik [balínarski]
Celotno geslo
eSSKJ
bárski1 bárska bársko pridevnik [bárski]
ETIMOLOGIJA: ↑bar
- ki je v zvezi z barom
ETIMOLOGIJA: ↑bar
SSKJ²
dávno prisl. (á)
1. pred dolgim časom, zdavnaj: na prepir sem že davno pozabil; oče je že davno umrl; davno minuli časi / v povedni rabi: davno je že, kar sem odšel od doma; nekoč, že davno je tega, sta bila srečna
2. zelo dolgo časa: to vem že davno
● ekspr. to še davno ni lepota! nikakor ni, sploh ni; prim. daven
1. pred dolgim časom, zdavnaj: na prepir sem že davno pozabil; oče je že davno umrl; davno minuli časi / v povedni rabi: davno je že, kar sem odšel od doma; nekoč, že davno je tega, sta bila srečna
2. zelo dolgo časa: to vem že davno
● ekspr. to še davno ni lepota! nikakor ni, sploh ni; prim. daven
Pravopis
Celotno geslo
eSSKJ16
dokonjan -a -o (dokonan, dokonjan, dokojnan, dakonan) deležnik
1. ki je narejen, izveden do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončan
1.1 ki je uspešno končan; SODOBNA USTREZNICA: opravljen
2. ki je obljubljen, napovedan in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjen
3. ki je zamišljen, želen in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: udejanjen
4. ki preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: končan
5. ki je razvil dobre, pozitivne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: izpopolnjen
6. izraža, da je uresničeno dejanje, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: storjen
7. ki se spozna, razbere iz dejanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: izkazan
8. navadno v zvezah z dan, leto ipd. ki je prenehal trajati; SODOBNA USTREZNICA: minuli
FREKVENCA: 66 pojavitev v 20 delih
Celotno geslo
ePravopis
Celotno geslo
eSSKJ16
doprinesen -a -o (dopernesen) deležnik
1. ki je narejen, izveden do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončan
1.1 ki je uspešno končan; SODOBNA USTREZNICA: opravljen
2. ki je dan k čemu, kjer je manjkal; SODOBNA USTREZNICA: dopolnjen
3. izraža, da je uresničeno dejanje, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: storjen
4. ki je obljubljen, napovedan in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjen
5. ki je zamišljen, želen in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: udejanjen
6. navadno v zvezi z leto ki je prenehal trajati; SODOBNA USTREZNICA: minuli
6.1 ki je živet na način, kot je določen v sobesedilu; SODOBNA USTREZNICA: preživet
7. ki je razvil dobre, pozitivne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: izpopolnjen
8. na koga izraža, da je komu pripisano, da je storil kaj nedopustnega, kaznivega
FREKVENCA: 97 pojavitev v 22 delih
TERMINOLOGIJA: doprineseni greh
Celotno geslo
Frazemi
fínta Frazemi s sestavino fínta:
metáti kóga na fínto, nasésti na fínto, pásti na fínto, vréči kóga na fínto
metáti kóga na fínto, nasésti na fínto, pásti na fínto, vréči kóga na fínto
Celotno geslo
Frazemi
ígra Frazemi s sestavino ígra:
dvójna ígra, ígra máčke z míšjo, ígra na nòž, ígra na vsè ali nìč, ígra z odpŕtimi kártami, ígra z ôgnjem, ígra z žívci [kóga], ígra z življênjem, ígra za stólček, igráti dvójno ígro, kraljévska ígra
dvójna ígra, ígra máčke z míšjo, ígra na nòž, ígra na vsè ali nìč, ígra z odpŕtimi kártami, ígra z ôgnjem, ígra z žívci [kóga], ígra z življênjem, ígra za stólček, igráti dvójno ígro, kraljévska ígra
Celotno geslo
Frazemi
igránje Frazemi s sestavino igránje:
igránje na čústvene strúne, igránje z odpŕtimi kártami, igránje z ôgnjem, igránje z življênjem
igránje na čústvene strúne, igránje z odpŕtimi kártami, igránje z ôgnjem, igránje z življênjem
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
khm medmet
- 1. tudi s ponovljeno črko m posnema odkašljevanje, odhrkovanje zlasti zaradi obotavljanja, zbujanja pozornosti
- 2. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti
- 2.1. izraža, da ima govorec pomisleke
- 2.2. tudi s ponovljeno črko m uporablja se, preden govorec navadno ne neposredno ubesedi kočljivo misel
- 3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
- 4. kot samostalnik, tudi ponovljeno, tudi s ponovljeno črko m izraz pomisleka, opozorila
Celotno geslo
Frazemi
klóp Frazemi s sestavino klóp:
bíti na zatóžni klópi, dŕgniti šólske klopí, gúliti šólske klopí, oslôvska klóp, posadíti kóga na zatóžno klóp, postáviti kóga na zatóžno klóp, pripeljáti na zatóžno klóp, sedéti na zatóžni klópi, sésti na zatóžno klóp, sésti v šólske klopí, tŕgati hláče po šólskih klopéh, vrníti se v šólske klopí, zapustíti šólske klopí, zapúščati šólske klopí, znájti se na zatóžni klópi
bíti na zatóžni klópi, dŕgniti šólske klopí, gúliti šólske klopí, oslôvska klóp, posadíti kóga na zatóžno klóp, postáviti kóga na zatóžno klóp, pripeljáti na zatóžno klóp, sedéti na zatóžni klópi, sésti na zatóžno klóp, sésti v šólske klopí, tŕgati hláče po šólskih klopéh, vrníti se v šólske klopí, zapustíti šólske klopí, zapúščati šólske klopí, znájti se na zatóžni klópi
Celotno geslo
Frazemi
kônec Frazemi s sestavino kônec:
bíti na kôncu svetá, bíti na kôncu z žívci, brez kônca in krája, iméti glávo na právem kôncu, iméti kàj na kôncu jezíka, íti [tudi] na kônec svetá, lotíti se čésa na právem kôncu, lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, niti na kônec pámeti ne páde kómu, niti na kônec pámeti ne príde kómu, potégniti krájši kônec, vídeti lúč na kôncu tunéla, začéti na právem kôncu, zaglédati lúč na kôncu tunéla
bíti na kôncu svetá, bíti na kôncu z žívci, brez kônca in krája, iméti glávo na právem kôncu, iméti kàj na kôncu jezíka, íti [tudi] na kônec svetá, lotíti se čésa na právem kôncu, lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, niti na kônec pámeti ne páde kómu, niti na kônec pámeti ne príde kómu, potégniti krájši kônec, vídeti lúč na kôncu tunéla, začéti na právem kôncu, zaglédati lúč na kôncu tunéla
Celotno geslo
Frazemi
Pravopis
SSKJ²
miníti mínem dov., miníl stil. mínil miníla (ī ī)
1. časovno se odmakniti: od takrat sta minili dve leti / polnoč je že minila; ekspr. večer mu je minil, da sam ni vedel kdaj
2. izraža prenehanje obstajanja: čakali so, da bo noč minila; vojna je minila se je končala / ekspr. ta ljubezen je samo igra, ki mine je minljiva / bolečina bo kmalu minila prenehala; čakati, da nevarnost mine; to bo minilo samo od sebe prenehalo; star. privid je minil izginil
3. nav. 3. os. izraža prenehanje telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: jeza, slaba volja ga je minila; zaspanost jo je v hipu minila / brezoseb., ekspr. jih bo že minilo
4. nar. pokvariti se, uničiti se: skoraj ves krompir je minil; leseni pod je že precej minil; slama bo na dežju minila
5. preh., knjiž. iti mimo (in naprej): minili so mestno obzidje; srečno miniti nevarne čeri / minil ga je, ne da bi ga bil pozdravil
● ekspr. minili so časi, ko si lahko delal, kar si hotel ne moreš, ne dovolimo ti več delati, kar hočeš; ekspr. ne mine dan, da ne bi prišel vsak dan pride; nar. jagode so letos že minile letos ne rodijo več; ekspr. zdelo se ji je, da ta noč ne bo nikoli minila da traja zelo dolgo časa; knjiž. pot ji je minila v pričakovanju srečanja med potjo je premišljevala o srečanju; ekspr. nobena prireditev ne mine brez nje pri vsaki prireditvi sodeluje; udeleži se vsake prireditve; nar. kmalu bi minila od lakote, strahu umrla; ekspr. vse pride, vse mine; prim. minuli
1. časovno se odmakniti: od takrat sta minili dve leti / polnoč je že minila; ekspr. večer mu je minil, da sam ni vedel kdaj
2. izraža prenehanje obstajanja: čakali so, da bo noč minila; vojna je minila se je končala / ekspr. ta ljubezen je samo igra, ki mine je minljiva / bolečina bo kmalu minila prenehala; čakati, da nevarnost mine; to bo minilo samo od sebe prenehalo; star. privid je minil izginil
3. nav. 3. os. izraža prenehanje telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: jeza, slaba volja ga je minila; zaspanost jo je v hipu minila / brezoseb., ekspr. jih bo že minilo
4. nar. pokvariti se, uničiti se: skoraj ves krompir je minil; leseni pod je že precej minil; slama bo na dežju minila
5. preh., knjiž. iti mimo (in naprej): minili so mestno obzidje; srečno miniti nevarne čeri / minil ga je, ne da bi ga bil pozdravil
● ekspr. minili so časi, ko si lahko delal, kar si hotel ne moreš, ne dovolimo ti več delati, kar hočeš; ekspr. ne mine dan, da ne bi prišel vsak dan pride; nar. jagode so letos že minile letos ne rodijo več; ekspr. zdelo se ji je, da ta noč ne bo nikoli minila da traja zelo dolgo časa; knjiž. pot ji je minila v pričakovanju srečanja med potjo je premišljevala o srečanju; ekspr. nobena prireditev ne mine brez nje pri vsaki prireditvi sodeluje; udeleži se vsake prireditve; nar. kmalu bi minila od lakote, strahu umrla; ekspr. vse pride, vse mine; prim. minuli
Pleteršnik
miníti, mínem, vb. pf. 1) vergehen, ein Ende nehmen; vse mine; usuši se morje, vse reke minejo, Ravn.; spomlad, zima mine; — aufgehen: strezi mu: kar več mine, ti bom nazaj grede plačal, Ravn.; mine veliko drv, Cig.; — mine mi kaj, es vergeht mir, es verlässt mich etwas; zakaj me žalost ne mine? M.; mine te tvoja bolečina, Npes.-Mik.; ves strah jo mine, Ravn.-Mik.; vse bo nas minilo, C.; le naj bodo ošabni, saj jih bo minilo, DSv.; dobra volja ga ni nikoli minila, LjZv.; — part. praet. tudi: minúł: minula je maša, Gor.; vergangen, verflossen: minuli teden, nk.; — 2) m. koga, an jemandem vorüber kommen, Raič (Slov.), jvzhŠt.; — = izgrešiti: m. koga, an jemandem vorübergehen, ohne ihn zu bemerken, zu sprechen, ogr.-C.; m. se = izgrešiti se, C.; — minę̑m, ogr.-Valj. (Rad).
Prekmurski
minóuti tudi minóti -ém dov. miniti: I dáj nám vu právoj vöri, Sztoga ſzvejta minouti BKM 1789, 148; Znás, da minés SŠ 1796, 170; Jezusa Orſzág neminé BRM 1823, 65; Eto goszpodsztvo nyim zdaj miní AIP 1876, br. 4, 2; oſztáne nazoucsi, dokecs tejva ne minéta KMK 1780, 62; Sztáro leto je minoulo BKM 1789, 47; Štiri léta minolo, ka blizi nász nê bojna bila AI 1875, kaz. br. 3; Gda je pét let minolo AI 1878, 8
minóči tudi minóuči -a -e minevajoč, izginjajoč: Cslovek dnévi nyegovi szo kak szencza minócsa TA 1848, 117; Minoucsa tü hi'sa, tam nepreminoucsa SŠ 1796, 83
mínjeni -a -o minuli: Po minyeni vnogi letaj AIP 1876, br. 4, 6; Vu minyen meszeci AI 1875, br. 1, 1
minóči tudi minóuči -a -e minevajoč, izginjajoč: Cslovek dnévi nyegovi szo kak szencza minócsa TA 1848, 117; Minoucsa tü hi'sa, tam nepreminoucsa SŠ 1796, 83
mínjeni -a -o minuli: Po minyeni vnogi letaj AIP 1876, br. 4, 6; Vu minyen meszeci AI 1875, br. 1, 1
SSKJ²
minúli -a -o prid. (ú)
1. pretekli: zgodilo se je konec minulega leta; v minulem stoletju / pravljice iz davno minulih časov
// prejšnji: sestanek je bil minulo sredo / minulo noč ni mogla spati
♦ ekon. minulo delo v preteklosti opravljeno delo, ki se izraža v proizvedenih dobrinah
2. knjiž. končan: po minulem dopustu je odpotoval v tujino; sam.: pripovedovanje o minulem; prim. miniti
1. pretekli: zgodilo se je konec minulega leta; v minulem stoletju / pravljice iz davno minulih časov
// prejšnji: sestanek je bil minulo sredo / minulo noč ni mogla spati
♦ ekon. minulo delo v preteklosti opravljeno delo, ki se izraža v proizvedenih dobrinah
2. knjiž. končan: po minulem dopustu je odpotoval v tujino; sam.: pripovedovanje o minulem; prim. miniti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 43
Dostopnost