misel
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Megiser
misel -sli samostalnik ženskega spola
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
Pleteršnik
mísliti, mȋslim, vb. impf. denken, sinnen; — misli, misli, na zadnje si to izmisli; m. na koga, kaj, an jemanden, etwas denken; m. v druge reči, an andere Dinge denken, Burg.; radi mita jemljo ino mislijo po dareh, sie haben ein Verlangen nach Geschenken, Dalm.; veliki točaj ne misli po Jožefu več, der Mundschenk gedenkt Josefs nicht mehr, Ravn.; — m. si, bei sich denken; kaj čem tu stati? misli si in odide; sich vorstellen; misli si človeka brez rok in nog; vermuthen; ali si kaj misliš? — denken, meinen; kako misliš o tej stvari? — dobro m. komu, es mit jemandem gut meinen, Levst. (Rok.); hudo m. komu, Krelj; — beabsichtigen; misli se oženiti; tega ne mislim storiti.
Prekmurski
mìsliti míslim nedov.
1. misliti, biti dejaven v zavesti: Nej kaj bi ſzpodobni bili ſznami od ſzébe miſzliti kaj KŠ 1771, 533; ne miſzli drügo, i drügo popejvaj BKM 1789, 7b; je zmo'zen vcſiniti bole, liki mi proſzimo, ali miſzlimo KŠ 1754, 205; liki proſzimo, ali miſzlimo pouleg moucsi delajoucse vnami KŠ 1771, 579; Ktomi vi kagda miſzlite BKM 1789, 68; kaj ſzi tak miſzlijo vu ſzebi KŠ 1771, 107; Vszigdár na mo'zá miszlila AI 1875, kaz. br. 7
2. imeti osebni odnos do česa: Zato imei Cslovik vſze dobro miſzliti SM 1747, 89; Kakda moremo dobro od naſſega bli'znyega miſzliti i gúcsati KŠ 1754, 57; Liki je i pravicsno meni tou miſzliti od vſzej váſz KŠ 1771, 591; csi hüdo miſzli KŠ 1754, 36; Tak naj od náſz miſzli vſzáki cslovik KŠ 1771, 496; i lüdsztvo zaka miszli zobsztojna TA 1848, 3; ne miſzli hüdo KŠ 1771, 516; zakaj miſzlite vi hüda KŠ 1771, 28; Tak i vi miſzlite, ka ſzte mrli iſztina grejhi KŠ 1771, 459; Viſzika od ſzébe ne miſzlite KŠ 1771, 476; Blagoszlovi, ſtero Bom miszlo KŠ 1754, 248; kaj nikaj drügo ne bodte miſzlili KŠ 1771, 567; i vſzi bi ſzi miſzlili vu ſzrczáj ſzvoji od Ivana, nebili on bio Kriſztus KŠ 1771, 174; Gda ſzam dejte bio, liki ſzam miſzlo KŠ 1771, 517
3. nameravati: vneſzrecſo nyega miſzli porinouti TF 1715, 43; vneſzrecso nyega miſzli zapelati SM 1747, 42; Ar je té bio, ki ga je miſzlo odati KŠ 1771, 287; gda je Mário Oſztaviti miszlo BKM 1789, 39; etak szi miszlim TA 1848, 7
misléči -a -e misleč: za düsov drcsem, miszlécs kama pride KM 1783, 282; A za düſov drcsem, miſzlécs kama pride BKM 1789, 443; Bili ſzo pa niki piſzácske tam ſzedécsi i miſzlécsi vu ſzrczáj ſzvoji KŠ 1771, 107
mislojóči -a -e misleč: právi nemiszlojôcsa ka je povedala AIP 1876, br. 10, 7
mìslivši tudi mislévši -a -e misleč, premišljajoč: Ednôk szi doszta miszlivsi, etak govori k-ocsi KAJ 1870, 112; hercegovinánce pomágati dopisztijo, miszlivsi, csi ete boj du'ze trpi AIP 1876, br., 6; szo veliki prosztor niháli, miszlivsi, ka bôgse za zdrávje AIN 1876, 62; 'Zenszka pa li poszlühsala, miszlévsi, ka eden glász AI 1875, kaz. br. 7; szo szrbi boj 'zeleli miszlévsi, ka bi zdaj obládali AI 1875, br. 1, 2
1. misliti, biti dejaven v zavesti: Nej kaj bi ſzpodobni bili ſznami od ſzébe miſzliti kaj KŠ 1771, 533; ne miſzli drügo, i drügo popejvaj BKM 1789, 7b; je zmo'zen vcſiniti bole, liki mi proſzimo, ali miſzlimo KŠ 1754, 205; liki proſzimo, ali miſzlimo pouleg moucsi delajoucse vnami KŠ 1771, 579; Ktomi vi kagda miſzlite BKM 1789, 68; kaj ſzi tak miſzlijo vu ſzebi KŠ 1771, 107; Vszigdár na mo'zá miszlila AI 1875, kaz. br. 7
2. imeti osebni odnos do česa: Zato imei Cslovik vſze dobro miſzliti SM 1747, 89; Kakda moremo dobro od naſſega bli'znyega miſzliti i gúcsati KŠ 1754, 57; Liki je i pravicsno meni tou miſzliti od vſzej váſz KŠ 1771, 591; csi hüdo miſzli KŠ 1754, 36; Tak naj od náſz miſzli vſzáki cslovik KŠ 1771, 496; i lüdsztvo zaka miszli zobsztojna TA 1848, 3; ne miſzli hüdo KŠ 1771, 516; zakaj miſzlite vi hüda KŠ 1771, 28; Tak i vi miſzlite, ka ſzte mrli iſztina grejhi KŠ 1771, 459; Viſzika od ſzébe ne miſzlite KŠ 1771, 476; Blagoszlovi, ſtero Bom miszlo KŠ 1754, 248; kaj nikaj drügo ne bodte miſzlili KŠ 1771, 567; i vſzi bi ſzi miſzlili vu ſzrczáj ſzvoji od Ivana, nebili on bio Kriſztus KŠ 1771, 174; Gda ſzam dejte bio, liki ſzam miſzlo KŠ 1771, 517
3. nameravati: vneſzrecſo nyega miſzli porinouti TF 1715, 43; vneſzrecso nyega miſzli zapelati SM 1747, 42; Ar je té bio, ki ga je miſzlo odati KŠ 1771, 287; gda je Mário Oſztaviti miszlo BKM 1789, 39; etak szi miszlim TA 1848, 7
misléči -a -e misleč: za düsov drcsem, miszlécs kama pride KM 1783, 282; A za düſov drcsem, miſzlécs kama pride BKM 1789, 443; Bili ſzo pa niki piſzácske tam ſzedécsi i miſzlécsi vu ſzrczáj ſzvoji KŠ 1771, 107
mislojóči -a -e misleč: právi nemiszlojôcsa ka je povedala AIP 1876, br. 10, 7
mìslivši tudi mislévši -a -e misleč, premišljajoč: Ednôk szi doszta miszlivsi, etak govori k-ocsi KAJ 1870, 112; hercegovinánce pomágati dopisztijo, miszlivsi, csi ete boj du'ze trpi AIP 1876, br., 6; szo veliki prosztor niháli, miszlivsi, ka bôgse za zdrávje AIN 1876, 62; 'Zenszka pa li poszlühsala, miszlévsi, ka eden glász AI 1875, kaz. br. 7; szo szrbi boj 'zeleli miszlévsi, ka bi zdaj obládali AI 1875, br. 1, 2
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
misliti nedov., F14, cogitare, miſliti, ſpumniti, trahtati, ẛmiſhlovati; diſsentire, nepervoliti, drugazhi miſliti; insidiosus, -a, -um, tá kateri miſli eniga prequantati, inu ogolufati; intendere, napeti, nameriti, ṡamahniti, miſliti, meiniti, naprezhi; moliri, ſe ene rizhy podſtopiti, ali miſliti kai ſturiti; muto, -are, mutare mentem, drugu miſliti, preminiti; obversari, vſeṡkuṡi pred ozhmy biti, eno reizh veden miſliti, vſeṡkuṡi v'miſli, ali v'ſerzi iméti; praemoliri, poprei ſe ene rizhy podſtopiti, ali miſliti kai ſturiti; praetextus, -tus, kunṡhtnu ṡakrivanîe napreivṡetjá, kir eno drugo reizh eden naprei perneſſe, de ṡadobi kar miſli; proscripturire, premiſhlovati, inu miſliti, eniga pregnati; recordari, ſe ſpumniti, ſe ſpametiti, na eniga ſumniti, miſliti; spectrum, -tri, ena poſhaſt, ena garda ṡmiſlena reizh, notar pildanîe, ṡnotarni puſti mali teh rizhy, na katere my miſlimo, ṡmama; tendere, napèti, zylati, naprei miſliti, ſtegniti; terrena sapere, na poṡemilṡke rizhy miſliti
Svetokriški
misliti -im nedov. misliti: na letu ſe prebudim, ter sazhnem mislit nedol. ǀ ſmertna ura ſe perblishuie, sazhne miſlit nedol. koku bi mogal Nebeſsa vſhivat ǀ potle je bil sazhel misſlit nedol., de je shkoda tu ner lepshi shitu ſeshgati ǀ jeſt mislim 1. ed. koku ſe bo meni godilu ǀ Vſe karkuli jest miſlim 1. ed. ſturiti ǀ Jeſt mislem 1. ed., inu premishlujem ǀ Drugiga nemiſlim +1. ed. ǀ sakaj cilu na letu nemislim +1. ed. ǀ Iest nemiſlem +1. ed. vam s'kusi vuk teh Ajdouskih Piſsariu iskaſat ǀ Ti nuzh, inu dan mislish 2. ed., koku bi mogla olepotizhit tvoje ſmerdlivu truplu s' lepimi guanti ǀ Falish mozhnu, aku letu miſlish 2. ed. ǀ morebiti mishlish 2. ed. spet ponoviti ta, ali uni greh ǀ na drugu sdaj nemiſlish +2. ed., temuzh na pyanost, inu poshreshnost ǀ druſiga nemishlish +2. ed., ampak njega ogolufat, inu faratat ǀ na dolge pak Katere pred Bugam imash nihdar ne spaunish, iuu plazhat na tem ſvejtu ijh namislish +2. ed. ǀ Ta Firshtnia ſe prebudii, inu misli 3. ed. de ſo li ſajne ǀ vener ne miſlli 3. ed. taistih ſe rèshit s'Kusi pravo grevingo, inu poKuro ǀ na isvelizheine te vboge dushe obedn nemisli +3. ed. ǀ G. Bug drusiga nemiſli +3. ed. ampak naſs isvelizhat ǀ Kadar vidi de en drugi Mosh s'njegovo sheno govory, prezej sazhne ſodit, inu miſlit de nezh dobriga nemiſlita +2. dv. ǀ My mislimo 1. mn. de Angel je en lep, shlahten, zhiſt mladenizh ǀ sdaj li na isvelizhejne nashe dushe miſlimo 1. mn. ǀ nemislimo +1. mn. na te teleſſne, inu poſvetne rezhy ǀ kadar vy mislite 2. mn. is ledig v'ſakonski ſtan ſtopit ǀ kar sdaj miſlite 2. mn., inu shelite, tu bote tudi takrat gledali ǀ sdaj druſiga nemislite +2. mn., ampak na vashe garlu, inu trebuh ǀ mislio 3. mn. koku bi mogli ſvojga blishniga ogolufati ǀ v'Cerkvi kaj drugiga dellaio, ali miſlio 3. mn. ǀ na letu nemislio +3. mn., de bi ſe sgreuali, spokorili, inu pobulshali ǀ nemiſlio +3. mn. vezh na naſhe isvelizhejne ǀ nikar nemisli +vel. 2. ed. vezh na letu kar ſe je sgudilu ǀ hudizh pravi nemiſli +vel. 2. ed., na dusho, ampak na truplu ǀ Bug bode na vaſs mislil del. ed. m ǀ na to gnado je miſlil del. ed. m Paſchaſius ǀ ſim miſlu del. ed. m ijh pobiti ǀ de bi prèd taistim Boshjm oblizhom kej neſpodobniga, inu veliku vezh kej greshniga nemiſlil +del. ed. m ǀ kadar bi ti veroval de golufia, tatvina, oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre, bi nemiſlu +del. ed. m po nozhi, inu podnevi, kaku bi mogal s'shkodo tuoiga bliſhniga obogatit ǀ veſselil ſe ie Iacob, inu je mislilna del. ed. m+ une zhudne lujtre ǀ nei na druſiga mislila del. ed. ž, ampak na lushte, inu kratke zhaſſe tiga meſſa ǀ Morebiti de ſta mislila del. dv. m ǀ ne bomo vezh na grehe mislili del. mn. m ǀ tu bote tudi takrat gledali, miſlili del. mn. m, inu sheleli ǀ na letu nej ſo mislily del. mn. m ǀ karkuli bodò ſpumnili, ali miſslili del. mn. m ǀ kakor une nore Divize, katire nej ſo na to minuto mislile del. mn. ž
Celotno geslo
Megiser
misliti nedovršni glagol
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- ...
- 13
- Naslednja »
Število zadetkov: 246
Dostopnost