Predlog
Bocvane samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Republika Bocvana
država v Afriki
IZGOVOR: [bocvána], rodilnik [bocváne]
BESEDOTVORJE: Bocvanec, Bocvanka, Bocvančev, Bocvankin, bocvanski
Zadetki iskanja
Celotno geslo
ePravopis
Bocvana
Jezikovna
Izbor mlade kmetice
Zanima me, ali naj pišem izbor Mlade kmetice 2013 z veliko začetnico ali tako: izbor mlade kmetice 2013. Vem, da če je to uradno ime prireditve, bi mogla zapisati z veliko, kot npr. Zlata lisica. Na spletu in v korpusu Fidaplus sem našla več različnih zapisov, zato se zdaj obračam na vas. Sama se sicer bolj nagibam k zapisu z malo začetnico ... Hvala za odgovor!
Smučanje
Jezikovna
Kako je bolje: »tekmovati v« ali »tekmovati iz«?
Zanima me, kateri predlog uporabljamo v zvezi z glagolom tekmovati. Primer: Podeljujemo priznanje Janezu Novaku za sodelovanje na tekmovanju v atletiki ter za sodelovanje na tekmovanju iz slovenščine.
Je zapis pravilen? Obstaja kakšno pravilo, da se pri športnih tekmovanjih uporablja predlog v, pri ostalih pa iz? Tudi uradni naziv tekmovanja za Cankarjevo priznanje je tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje. Glede na to, da za tem tekmovanjem stojijo jezikoslovni strokovnjaki, sklepam, da je uporaba predloga iz pravilna ...
Jezikovna
Kako pišemo imena organizacij oz. stvarna lastna imena v imenih nagrad?
Zanima me ali se v imenih nagrad ohranja velika začetnica za imena organizacij ali ne? Kot primer bi dal Pushcart Prize. Nagrada je poimenova po založniški hiši Pushcart Press. Precej slovenskih strani nagrado zapisuje z malo začetnico - nagrada pushkart. Glede na ta odgovor sicer sklepam, da se Pushcart zapiše z veliko začetnico, ker imena podjetij zapisujemo z veliko začetnico, se pravi nagrada Pushcart. Hkrati pa lahko ime vzamemo kot poslovenjeno in je preprosto le ime nagrade, ki se piše z malo začetnico.
Po drugi strani pa bi bil najbrž ustrežnejši prevod Pushkartova nagrada, saj jo le to podjetje podeljuje in se po njem tudi imenuje.
Na splošno mi je zapis nagrad z malo začetnico že od osnošolskih dni nelogičen in nepraktičen, saj so prav tako lastna imena - imena nagrad. Hkrati pa smo tudi izjeme kar se takšnega zapisa tiče, ker ostali (tudi slovanski) jeziki zapisujejo imena nagrad z veliko začetnico. Če se malce pošalim ... Smo tako zavistni, da še imena nagrad pišemo z malo začetnico, da jim zmanjšamo vrednost?
SSKJ²
kraljíca -e ž (í)
1. v nekaterih državah vladarica: angleška kraljica; zdela se mi je kot kraljica
2. kraljeva žena: kralj in kraljica
3. nav. ekspr., s prilastkom ženska, ki je kje najvidnejša, najpomembnejša: kraljica plesa / knjiž. izbrana je bila za lepotno kraljico miss
// kar je kje najvidnejše, najpomembnejše: jesen, kraljica barv / kraljica morja Benetke; kraljica športa atletika
4. star. matica (pri živalih): v mravljišču je bila tudi kraljica in ličinke
5. šah. šahovska figura, ki se giblje v vseh pravokotnih in diagonalnih smereh; dama: izgubiti kraljico
♦ bot. kraljica noči kaktus z velikimi belimi cveti, ki vzcvetejo in odcvetejo v eni noči, Selenicereus grandiflorus; vrtn. kraljica majnika glavnata spomladanska solata z mehkimi listi
1. v nekaterih državah vladarica: angleška kraljica; zdela se mi je kot kraljica
2. kraljeva žena: kralj in kraljica
3. nav. ekspr., s prilastkom ženska, ki je kje najvidnejša, najpomembnejša: kraljica plesa / knjiž. izbrana je bila za lepotno kraljico miss
// kar je kje najvidnejše, najpomembnejše: jesen, kraljica barv / kraljica morja Benetke; kraljica športa atletika
4. star. matica (pri živalih): v mravljišču je bila tudi kraljica in ličinke
5. šah. šahovska figura, ki se giblje v vseh pravokotnih in diagonalnih smereh; dama: izgubiti kraljico
♦ bot. kraljica noči kaktus z velikimi belimi cveti, ki vzcvetejo in odcvetejo v eni noči, Selenicereus grandiflorus; vrtn. kraljica majnika glavnata spomladanska solata z mehkimi listi
SSKJ²
lepôten -tna -o prid. (ó)
1. nanašajoč se na lepoto: lepotne prvine / to je žalilo njegov lepotni čut; lepotni ideal tistega časa; bradavice in druge lepotne napake; izdelek z lepotno napako; imeti stroga lepotna merila / izvoliti lepotno kraljico miss; prirediti lepotno tekmovanje
2. ki je za lepšanje: lepotna sredstva / lepotni obliž; lepotna maska za obraz / lepotna kirurgija; napraviti lepotno operacijo / odpreti lepotni salon kozmetični salon
3. ki se goji za okras; okrasen: lepotni grm; lepotne rastline
● knjiž. postaviti se v lepotno pozo pozo, ki naj izraža lepoto
♦ kozm. lepotna pika naravno ali umetno temno znamenje na licu ali na bradi; zal. lepotna izdaja izdaja na dražjem papirju, v boljši vezavi in boljši grafični opremi; luksuzna izdaja
1. nanašajoč se na lepoto: lepotne prvine / to je žalilo njegov lepotni čut; lepotni ideal tistega časa; bradavice in druge lepotne napake; izdelek z lepotno napako; imeti stroga lepotna merila / izvoliti lepotno kraljico miss; prirediti lepotno tekmovanje
2. ki je za lepšanje: lepotna sredstva / lepotni obliž; lepotna maska za obraz / lepotna kirurgija; napraviti lepotno operacijo / odpreti lepotni salon kozmetični salon
3. ki se goji za okras; okrasen: lepotni grm; lepotne rastline
● knjiž. postaviti se v lepotno pozo pozo, ki naj izraža lepoto
♦ kozm. lepotna pika naravno ali umetno temno znamenje na licu ali na bradi; zal. lepotna izdaja izdaja na dražjem papirju, v boljši vezavi in boljši grafični opremi; luksuzna izdaja
- lepôtno prisl.:
lepotno oblikovan; ta spomenik lepotno ni med pomembnejšimi glede na lepoto
SSKJ²
lepotíca -e ž (í)
1. zelo lepa ženska: njegova žena je lepotica; ekspr. lepotica ni, je pa privlačna / voliti lepotico Jadrana miss, lepotno kraljico
// ekspr. kar je zelo lepo: kateri vrtnar je vzgojil to lepotico
2. zastar. lepotilno sredstvo, ličilo: na obrazu ima precej lepotice
1. zelo lepa ženska: njegova žena je lepotica; ekspr. lepotica ni, je pa privlačna / voliti lepotico Jadrana miss, lepotno kraljico
// ekspr. kar je zelo lepo: kateri vrtnar je vzgojil to lepotico
2. zastar. lepotilno sredstvo, ličilo: na obrazu ima precej lepotice
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Etimološki
mȋs ž neskl.
SSKJ²
miss in mís -- [mís] ž (ȋ)
1. navadno pristavek k ženskemu imenu, v angleškem in ameriškem okolju gospodična: miss Flora
2. s prilastkom ženska, izbrana za najlepšo na lepotnem tekmovanju: ona je bila miss Evrope / izvoliti miss Jadrana
● zastar. njene otroke sta vzgajali pestunja in miss guvernanta
1. navadno pristavek k ženskemu imenu, v angleškem in ameriškem okolju gospodična: miss Flora
2. s prilastkom ženska, izbrana za najlepšo na lepotnem tekmovanju: ona je bila miss Evrope / izvoliti miss Jadrana
● zastar. njene otroke sta vzgajali pestunja in miss guvernanta
Celotno geslo
ePravopis
miss
Predlog
miss samostalnik ženskega spolav angleškem okolju gospodična
lepotna zmagovalka
IZGOVOR: [mís], rodilnik [mís]
ZVEZE: miss Slovenije, miss sveta, miss fotogeničnosti, miss športa
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
míster -tra m (ī)
1. navadno pristavek k moškemu imenu, v angleškem in ameriškem okolju gospod: mister [Mr.] Smith
2. s prilastkom moški, izbran za najlepšega in najboljšega na kakem tekmovanju: poleg miss so izbirali tudi mistra sveta; naslov, naziv mistra Evrope; avdicija, izbor, tekmovanje za mistra Slovenije; kandidati za mistra sveta
1. navadno pristavek k moškemu imenu, v angleškem in ameriškem okolju gospod: mister [Mr.] Smith
2. s prilastkom moški, izbran za najlepšega in najboljšega na kakem tekmovanju: poleg miss so izbirali tudi mistra sveta; naslov, naziv mistra Evrope; avdicija, izbor, tekmovanje za mistra Slovenije; kandidati za mistra sveta
Celotno geslo
ePravopis
mister
Predlog
mistra samostalnik moškega spolav angleškem okolju gospod
lepotni zmagovalec
IZGOVOR: [místər], rodilnik [místra]
BESEDOTVORJE: mistrov
ZVEZE: mister Slovenije
Celotno geslo
Frazemi
nebésa Frazemi s sestavino nebésa:
bíti [kàkor] v málih nebésih, bíti [kot] v devêtih nebésih, bíti kot v nebésih, bíti [kot] v sêdmih nebésih, [kot] v devêtih nebésih, kot v nebésih, [kot] v sêdmih nebésih, počútiti se [kot] v devêtih nebésih, počútiti se kot v nebésih, počútiti se [kot] v sêdmih nebésih, povzdigováti kóga v nebésa, povzdigováti kóga v nebésa, živéti [kot] v devêtih nebésih
bíti [kàkor] v málih nebésih, bíti [kot] v devêtih nebésih, bíti kot v nebésih, bíti [kot] v sêdmih nebésih, [kot] v devêtih nebésih, kot v nebésih, [kot] v sêdmih nebésih, počútiti se [kot] v devêtih nebésih, počútiti se kot v nebésih, počútiti se [kot] v sêdmih nebésih, povzdigováti kóga v nebésa, povzdigováti kóga v nebésa, živéti [kot] v devêtih nebésih
Celotno geslo
Etimološki
pogrẹ́šati -am nedov.
Celotno geslo
Frazemi
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 30
Dostopnost