Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
doskočíšče -a s (í)
šport. kraj, mesto doskoka: skakalec je padel in se valil po doskočišču; naklon doskočišča / mivka za doskočišče pri skoku v višino
SSKJ²
humizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
agr. bogatiti tla s humusom: humizirati peščena tla
    humizíran -a -o:
    humizirana mivka
SSKJ²
mélj -a m (ẹ̑)
(zelo) drobna mivka: jezero se je napolnilo z vulkanskim pepelom in meljem
SSKJ²
mívka -e ž (ȋ)
zelo droben naplavljen pesek: kamenje se drobi v pesek in mivko; rečno dno pokriva plast mivke
SSKJ²
mlévka -e ž (ẹ̑)
zastar. mivka: hoditi po mokri mlevki ob Savi
SSKJ²
mlívka -e ž (ȋ)
zastar. mivka: hoditi po mokri mlivki ob Savi
SSKJ²
múlj -a m (ȗ)
drobnozrnata usedlina počasi se gibajočih vod, zlasti sladkih: te živali prezimijo v mulju; morski tok napolnjuje izlive rek s peskom in muljem; rečni mulj; širok pas mulja ob obali
// zastar. zelo droben pesek, mivka: skale se pretvarjajo v prod, pesek in mulj; pokriti trto z muljem ali rahlo prstjo
♦ 
agr. saturacijski mulj snov, ki ostane po čiščenju sladkornega soka z apnom; saturacijsko blato; mont. separacijski mulj zelo gosta mešanica tekočine in drobnih zrnc, ki nastaja pri separaciji
SSKJ²
polzéti -ím [pou̯zetinedov. (ẹ́ í)
1. počasi se premikati, teči po nagnjeni ali navpični, navadno gladki površini: deževne kaplje polzijo po šipah; solze mu polzijo po licih / snežna, zemeljska plast polzi po pobočju / ustreljeni gams je začel polzeti proti prepadu / knjiž. reka polzi po dolini
2. ekspr. počasi se premikati
a) po gladki površini: jadrnica polzi proti obali / njeni prsti so mu polzeli po obrazu
b) po površini sploh: megla polzi po dolini / sonce polzi proti obzorju / pogled mu je polzel po gorah
3. v zvezi polzeti iz rok, med prsti uhajati iz prijema zaradi
a) gladkosti, vlažnosti: jegulje, ribe polzijo iz rok
b) drobnosti, sipkosti: mivka, pesek polzi med prsti; pren. čutil je, da mu sreča polzi iz rok
4. knjiž. počasi minevati: minute so mu polzele kot dnevi / čas je polzel zelo počasi
● 
knjiž. oblast jim vedno bolj polzi iz rok jo vedno bolj izgubljajo; ekspr. besede so mu enakomerno polzele iz ust počasi je govoril; knjiž. na poledeneli cesti polzi drsi
    polzèč -éča -e:
    po steklu polzeče kaplje
SSKJ²
sípec -pca m (ī)
star. sipek pesek, mivka: kup sipca
SSKJ²
sípek1 -pka m (ī)
nar. primorsko sipek pesek, mivka: sončiti se na sipku / morski sipek
SSKJ²
vlážen -žna -o prid., vlážnejši (á ā)
1. ki je (delno) pokrit z manjšo količino tekočine, zlasti vode: vlažen asfalt, tlak; vlažen od potu, rose
// ki je prepojen z manjšo količino tekočine, zlasti vode: vlažen robec; vlažna mivka; vlažna stena; perilo je še vlažno
// ekspr. znojen: obrisati si vlažno čelo; od strahu vlažne dlani
// ekspr. solzen: od ganjenosti vlažne oči / odgovarjati z vlažnim glasom
2. ki ima precej vlage: vlažen gozd, travnik; zemlja je še vlažna; vlažna tla / vlažen mraz, veter, zrak / noči so bile precej vlažne / vlažen prostor
// pri katerem padavine presegajo izhlapevanje: vlažen letni čas, mesec; vlažno podnebje
3. med. pri katerem se pojavlja izcedek: vlažni ekcem; vlažna gangrena
♦ 
alp. vlažni plaz plaz vlažnega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino
    vlážno prisl.:
    oči se mu vlažno svetijo; vlažno topel prostor / v povedni rabi zunaj je bilo vlažno; sam.: ta rastlina dobro uspeva na vlažnem
Število zadetkov: 11