Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
nèugnán -a -o prid. (ȅ-á) 
  1. 1. ki se ne da ugnati, obvladati: po dvorišču so se podili neugnani otroci; po temperamentu je neugnan / ekspr. vesela, neugnana mladost / redko neugnan žrebec divji, neukročen
  2. 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: dela z neugnano vztrajnostjo; neugnana želja po sreči / neugnana opravljivka je velika, huda
    ●     ekspr. bali so se njenega neugnanega jezika opravljanja, obrekovanja; ekspr. pri delu je neugnan zelo priden, prizadeven
    nèugnáno prisl.: neugnano se igrati, plesati
SSKJ
néžen -žna -o prid., néžnejši (ẹ̄) 
  1. 1. ki ima, kaže do ljudi mil, zelo prijazen odnos: do matere je bil zelo nežen; to je nežna ženska / imeti nežno srce / ekspr. bil je nežen ljubimec
    // ki vsebuje, izraža mil, zelo prijazen odnos: nežna ljubezen do živali; nežno govorjenje z otrokom / nežni spomini na dom
    // ki vsebuje, izraža ljubezensko naklonjenost: že dolgo ji ni povedal nobene nežne besede; poslušala je njegovo nežno govorjenje / nežna misel nanj / ekspr. med njima so se spletale nežne vezi
  2. 2. ki daje videz občutljivosti, krhkosti: nežen otrok; dojenček je še zelo nežen; ima dve nežni hčerki / nežen cvet; nežna trava / ekspr. nežna pokrajina / nežen nasmeh
    // ki daje videz neutrjenosti, neodpornosti: nežen obraz; nežna polt; imeti nežne roke
  3. 3. ekspr. nanašajoč se na prve mesece, prva leta življenja: nežna mladost / najnežnejši meseci življenja
  4. 4. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nežne barve, sence; nežna luč, svetloba / nežen veter lahen
    // nežno ribje meso mehko; nežno vino
    // nav. ekspr. opravljen z majhno silo: nežen gib roke; nežno previjanje rane / nežna pisava / nežni udarci lahni
    ●     ekspr. nežni spol ženske; ekspr. biti nežen z dekletom z vedenjem kazati ljubezensko naklonjenost
    néžno prisl.: nežno objeti, odgovoriti; nežno ravnati s kom; nežno lepa deklica; nežno modra obleka; nežno rdeče cvetje
    ♦     muz. nežno označba za izraz izvajanja dolce; sam.: v tem človeku je nekaj nežnega
SSKJ
njegóv in njegòv -óva -o zaim. (ọ́; ȍ ọ́) 
  1. 1. izraža svojino bitja, osebe moškega ali srednjega spola, ki je govoreči ne enači s seboj in ne ogovarja, ali stvari moškega ali srednjega spola, o kateri je govor: njegov avtomobil; grad in njegovi stolpi; hiša, podobna njegovi; pes in njegova hišica; njegova pipa / njegov nos; njegovo čelo
  2. 2. izraža splošno pripadnost temu bitju, osebi, stvari: njegov ponos, talent; gradbeni material in njegova visoka cena; njegove misli; v primeri z njegovo željo je tvoja skromna
    // izraža razmerje med tem bitjem, osebo, stvarjo in okolico: njegov položaj; šport in njegov pomen v telesni kulturi; njegova čast ne bo trpela; njegova mladost, navzočnost; premog in njegova uporaba
  3. 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do tega bitja, osebe: njegov oče; njegovi predniki, rojaki; njegova družina / njegovi prijatelji
  4. 4. izraža izhajanje od tega bitja, osebe, stvari: hrast in njegov les; njegov ukaz, vpliv; sadovi njegovega dela
  5. 5. pog. izraža (stalno) povezanost s tem bitjem, osebo, stvarjo: njegov avtobus že čaka; ekspr. spet slab red v tej njegovi matematiki; pogosto ga muči njegova naduha; ne ve, kje je njegovo mesto
  6. 6. ekspr. izraža čustven odnos, navezanost: njegov Francek mu je vse na svetu; Minka je vsa njegova
  7. 7. v nekaterih državah izraža spoštovanje: njegova ekscelenca; njegovo kraljevsko veličanstvo
    ●     pog. plavolaske so njegov tip ustrezajo njegovemu okusu, predstavam; ekspr. otrok je čisto njegov njemu podoben; ekspr. otrok je razposajen, vsa hiša je njegova v hiši dela, kar hoče; je zelo razposajen; pog. te čenče so njegovo maslo on jih je povzročil, zakrivil; prisl.: vse naj bi bilo po njegovo po njegovem okusu, volji; sam.: vsi njegovi so pomrli njegovi bližnji sorodniki; pog. njegova je zmeraj bolehna njegova žena; pog. njegova bo obveljala njegova odločitev; pog. spet ena (od) njegovih njegovih domislic, muh; hiša stoji na njegovem na njegovem svetu; vse naj bi bilo po njegovem po njegovem okusu, volji; po njegovem to ne drži po njegovem mnenju; prim. njen, njihov, njun
SSKJ
noróst -i ž (ọ̑) 
  1. 1. ekspr. nespametno, neumno dejanje ali ravnanje: napravil je veliko norost; počenjati, uganjati norosti; mladostne norosti / modna norost nenavadna, neprimerna, pozornost vzbujajoča modna novost
    // kar je podobno duševni bolezni: ljudi je obsedla nerazumljiva norost
  2. 2. zastar. duševna bolezen: njegove norosti zdravniki niso mogli ozdraviti
    ●     ekspr. sramota ga je grizla do norosti zelo; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most
SSKJ
objokávati -am nedov. (ȃ) objokovati: vsa družina je objokavala umrlega / objokavati svojo nesrečno mladost
SSKJ
obsónčiti -im dov. (ọ́ ọ̑) knjiž., redko obsijati: jutranje sonce je obsončilo drevored / ljubezen je obsončila mojo mladost
    obsónčen -a -o: obsončena pročelja hiš ob cesti
SSKJ
obudíti -ím dov., obúdil; obujèn (ī í) 
  1. 1. povzročiti, da postane kdo spet buden, živ: obuditi koga iz omedlevice; obuditi z umetnim dihanjem / fanta je obudil v življenje; pren. društvo so po nekaj letih obudili v življenje
  2. 2. povzročiti, da postane kaj spet navzoče v zavesti: obuditi spomine na mladost; s pitjem se je obudila v njem stara strast / obuditi dogodke iz vojnih časov
    ♦     rel. obuditi kesanje
  3. 3. knjiž. povzročiti, da kaj nastane; vzbuditi: učitelj je obudil v učencih ljubezen do domovine; med njima se je obudilo pravo prijateljstvo
SSKJ
obújati -am nedov. (ú) 
  1. 1. povzročati, da postane kdo spet buden, živ: obujati z umetnim dihanjem
  2. 2. povzročati, da postane kaj spet navzoče v zavesti: s prijateljem obujata spomine na mladost / roman obuja vrsto resničnih dogodkov iz vojnega časa
  3. 3. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati: misel na dom ji obuja solze
SSKJ
ocvèsti tudi ocvestì ocvetèm, in ocvêsti ocvêtem [-cvə- in -cve-] dov., ocvèl ocvelà in ocvêla in ocvetèl ocvetlà in ocvêtel ocvêtla (ə̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas odcvesti: češnja hitro ocvete / ekspr. dekle je ocvelo
    ocvèl -à -ò in ocvèl -a -o in ocvèl ocvêla -o: ocvel regrat; ocvela mladost
SSKJ
ocvetéti -ím dov. (ẹ́ í) odcveteti: vrtnica je že ocvetela / ekspr. mladost prehitro ocveti
    ocvetèl in ocvetél -éla -o: ocvetel grm
SSKJ
odbežáti -ím dov., odbéži; odbéžal tudi odbêžal (á í) knjiž.  
  1. 1. zbežati, uiti: vsi so odbežali / odbežal je od doma
  2. 2. hitro oditi, steči: deklice so odbežale iz hiše; odbežal je na vrt
  3. 3. ekspr. miniti: mladost je prehitro odbežala / lepe sanje so odbežale
SSKJ
odcvèsti tudi odcvestì -cvetèm, in odcvêsti -cvêtem [-cvə- in -cve-] dov., odcvèl odcvelà in odcvêla in odcvetèl odcvetlà in odcvêtel odcvêtla (ə̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas prenehati cvesti: ko trta odcvete, začnejo rasti grozdne jagode; pren., ekspr. dekle je prekmalu odcvelo
// ekspr. prenehati obstajati v veliki meri: mladost počasi odcvete
    odcvèl -à -ò in odcvèl -a -o in odcvèl -êla -o: odcvela ajda; odcvela ženska; prim. odcveteti
SSKJ
odcvetéti -ím dov. (ẹ́ í) prenehati cveteti: češnja je odcvetela; vrtnice kmalu odcvetijo; pren., ekspr. konec je njene privlačnosti, odcvetela je
// ekspr. prenehati obstajati v veliki meri: ljubezen med njima je odcvetela / mladost je odcvetela minila
    odcvetèl in odcvetél -éla -o: odcveteli lan; odcvetela mladost
    odcvetèn -êna -o: odcveteni nasad; prim. odcvesti
SSKJ
odčárati -am dov. (ȃ) 
  1. 1. po ljudskem verovanju narediti, povzročiti, da kaj preneha biti začarano: pravljica pripoveduje, kako je odčaral začaranega dečka
    // s čaranjem odstraniti, zlasti kaj neprijetnega: rad bi odčaral zmaja za deveto goro
    ●     ekspr. s svojimi besedami je odčaral grozo, ki je visela nad njimi odstranil
  2. 2. knjiž., ekspr. odvzeti čemu privlačnost: s tem so mladini odčarali njen svet
    odčáran -a -o: odčarani svet; odčarana mladost
SSKJ
odíti -ídem dov., odšèl odšlà odšlò tudi odšló (í) 
  1. 1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več ali da je na določenem mestu: vstal je in odšel; čas je, da odidem; po teh besedah je odšla iz sobe; že zjutraj je odšla z doma; odšla je k sosedi in ji vse povedala; odšel je v sobo in se zaklenil; molče, nenadoma oditi / ptice so odšle v tople kraje odletele
    // vlak je že odšel odpeljal; sonce je odšlo za goro zašlo
    // brez slovesa je odšla od njega ga je zapustila; že pred leti so odšli v tujino so se odselili; ekspr. škoda, da je odšel tako mlad umrl
    // izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več na določenem mestu zaradi kake poti z določenim namenom: že zjutraj je odšel v mesto; odšla je domov / odšel je v gostilno na kozarec vina; odšla je v trgovino nakupovat / odšel je k počitku, spat; vsi so odšli na delo; odšla je po opravkih / večkrat sva odšla na sprehod po okolici šla
  2. 2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža udeleženost pri nastopu stanja, dejanja: oditi v pokoj; ekspr. oditi v smrt za domovino umreti
    // oditi k partizanom
  3. 3. zastar. uiti čemu, rešiti se česa: srečno je odšel nevarnosti / ne boš mi odšel
    ●     ekspr. kazen ti ne odide gotovo boš kaznovan; ekspr. njena mladost je hitro odšla minila; publ. oditi iz političnega življenja ne ukvarjati se več s politiko; odšel je na novo službeno mesto prestavljen je bil; evfem. odšel je na drugi svet umrl je; pog. oditi po francosko brez slovesa, neopazno; ekspr. oditi z dolgim nosom osramočen; ne da bi kaj opravil
    odšèl -šlà -ò knjiž.: odšli gostje
SSKJ
osípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. obdajati rastline z zemljo: osipati koruzo, krompir; osipati vrtnice; okopavati in osipati
  2. 2. povzročati, da kaj v večjih količinah odpada: veter osipa cvete, suho listje
    ●     osipati pepel s cigare otresati
    osípati se 
    1. 1. v večjih količinah odpadati: cveti se že osipajo; grozdje gnije in se osipa; suho listje se osipa
      // izgubljati cvete, liste, seme: jeseni se drevje osipa; jasmin se že osipa; pšenica je tako zrela, da se osipa zelo zrela; pren., pesn. predstava o sreči se v meni osipa
      ●       žarg. razredi se osipajo prvotno število učencev v razredih se manjša; žarg. študenti se v tem obdobju zelo osipajo prvotno število študentov se manjša
      ♦       agr. ta sorta trte se osipa njeni cveti neoplojeni odpadajo
    2. 2. knjiž., ekspr. minevati: dan se osipa / prva mladost se ji že osipa
    osipajóč -a -e: osipajoča se leska; osipajoče se cvetje
SSKJ
otóžnost -i ž (ọ́) stanje otožnega človeka: obšla ga je globoka otožnost / ganila ga je otožnost njenih oči / ekspr. mrakotna otožnost jesenske pokrajine / z otožnostjo je mislil na mladost
SSKJ
pasáža -e ž (ȃ) 
  1. 1. hodnik skozi stavbo s trgovinami na obeh straneh, ki povezuje dve vzporedni ulici: iti skozi pasažo; vhod v pasažo; izložbe v pasaži
  2. 2. knjiž. del, odlomek (kakega besedila, umetniškega dela): igralka se je izkazala zlasti v nekaterih pasažah; pisateljica v dolgih pasažah obuja spomin na mladost
  3. 3. muz. skupina tonov v hitrem tempu kot prehod med posameznimi deli skladbe: vaditi lirične pasaže; solist je dobro odigral težke pasaže; violinska pasaža
  4. 4. glagolnik od pasirati 1: previdna pasaža čez ledenik
    ♦     geogr. pasaža ozek, težko prehoden jamski rov; med. pasaža prenos bakterij z enega gojišča na drugo, z ene živali na drugo, presaditev; pasaža skozi črevesje je ovirana
SSKJ
pobégniti -em dov., tudi pobegníte; tudi pobegníla (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. z begom zapustiti kraj (trenutnega) bivanja: nekaj jih je pobegnilo, druge so ujeli; pobegniti iz taborišča; pred okupatorjem je pobegnil k partizanom / pes mu je pobegnil ušel; pobegniti iz boja, od vojakov dezertirati
  2. 2. ekspr. hitro, nepričakovano oditi: ko je vstopil on, je pobegnila iz sobe; pobegniti od doma; pren. mladost je pobegnila
  3. 3. ekspr., z dajalnikom umakniti se pred čim, izmakniti se čemu: dolžnosti ne smeš pobegniti; pobegniti hrupu, šumu
    ●     kazen mu ne pobegne mu ne uide; žarg., šport. prvi trije tekmovalci so pobegnili šele v zadnjem krogu pospešili tek; pobegnila je od moža odšla je od njega, zapustila ga je
SSKJ
podožívljati -am nedov. (í) delati, da postane doživljaj ponovno navzoč v mislih, zavesti: podoživljala je dogodke tistih let / v mislih je podoživljala svojo mladost
// čustveno dojemati: podoživljala je njihovo trpljenje / podoživljati umetniško delo
    podoživljajóč -a -e: sedela je v sobi, podoživljajoč to, kar se je pravkar zgodilo
Število zadetkov: 117