1. hladen veter, ki piha s severa; SODOBNA USTREZNICA: burja
1.1 močan veter sploh
FREKVENCA: 10 pojavitev v 7 delih
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ16
burja2 -e samostalnik ženskega spola
Celotno geslo
Pohlin
enako premoči [enáko premóči enáko premọ́rem] nedovršna glagolska zveza
biti enako močan, enako zmoči, premoči
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
kraften -tna prid. močan: shegin je bil taku krafften im. ed. m, da ta shena nikuli vezh lakote nej terpela ǀ S. Reshnu Tellù … je ena krafftna im. ed. ž shpisha ǀ S. Mathia je bil takorshna kraftna im. ed. ž arznia Boshja ǀ shelite eno kraftno tož. ed. ž shpisho ǀ s' njega ſe spreſha tu shlahtu, inu kraftnu tož. ed. s vinu ǀ mozhne, inu kraftne im. mn. ž ſò bile njega S. Beſsede ǀ Lete beſsede S. Sebaſtiana ſo bile taku krafftne im. mn. ž, inu mozhne primer.> kraftnishi im. ed. m, inu nuznishi bo tudi moy shegin Prenarejeno po nem. kräftig, bav. nem. tudi kraftig ‛močan’
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
Hipolit
Svetokriški
močan -čna prid. močan: En kojn de ſi glih je velik, inu mozhan im. ed. m, aku n'hozhe noſsit, obeden ga nekupi ǀ enkrat ta Mozhni im. ed. m dol. Sampson je rajshal v'tu Mestu Tamnata ǀ resniza je taku mozhna im. ed. ž de lahku premaga vſe hude miſly, inu shelje ǀ od kot pride de tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu im. ed. s kakor de bi bilu shelesnu ǀ Jeſt menem de nej zhloveka taku mozhniga rod. ed. m, inu ſerzhniga, de bi ſe ſmerti nepreſtrashil ǀ Oh lepa, inu pohleuna sahuala, katera je veliku lepshi … kakor te mozhne rod. ed. ž Debore ǀ Postavimo de ima en mozhan tož. ed. m grad na shivi skali ſisidan ǀ koku je bil ta mozhni tož. ed. m dol. sijd tiga mejsta Hiericho okuli vergal ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila taku mozhniga tož. ed. m ži. Sampſona ǀ ſo eno mozhno tož. ed. ž, veliko vojsko sholneriou vkupai ſpravili ǀ Slon ima topelt ſerce, enu taku mozhnu tož. ed. s de ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske ǀ de bi ga reshil pred tem mozhnim or. ed. m, inu groſovitim ſaurashnikam ǀ ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem, mozhnem or. ed. m inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ is suojo ſilnu veliko, inu mozhno or. ed. ž vojsko je bil taistu oblegal ǀ gnadliua Gospodizhna Gertrudis imaio dua taku mozhna tož. dv. m Turna v' Boppni ǀ dua velika mozhna tož. dv. m peſſa uſame ǀ kadar hudizhu imajo shlushiti ſo mozhni im. mn. m, kakor de bi glavo imèli s'shelesa ǀ mozhne im. mn. ž, inu kraftne ſò bile njega S. Beſsede ǀ vy ſte bile ſedem mozhnih rod. mn. Sampſonavih laſs ǀ ſo Boga zhaſtili, sa volo vſeh teh mozhneh rod. mn. del ǀ on mozhne tož. mn. m Turne je puſtil okuli duora ſidat ǀ s'slabeh ſtury mozhne tož. mn. m, s'martveh shive ǀ Gdu je bil pretargal te mozhne tož. mn. ž, inu debele ketne ǀ naulesh yszhete takorshna mozhna tož. mn. s vina, de vaſſ opianio ǀ kakor s' mozhnimi or. mn. shtrikami, inu ketnami ǀ s'mozhnimi or. mn. ketenami ſim h'grehu perveſan primer.> aku eden je mozhneshi im. ed. m ble ſe njega zhlovik boij ǀ Mozhneishi im. ed. m je ta dober exempel, kakor pak te dobre beſſede ǀ obena arznia nei mozhneshi im. ed. ž, inu nuznishi, kakor ta Nebeski Belzoar Svetiga Reshniga Teleſſa ǀ takrat ta krivizhni, inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga, inu mozhneshiga tož. ed. m ži. je dolshan proſsit ǀ Gdu je mozhnejshi tož. ed. ž vojsko sapudil ǀ njega Saurashniki ſo bily veliku mozhneishi im. mn. m ǀ Bug bo perpustil, de pametnishij, inu mozknejshij im. mn. m ſe bodo zhes vaſs usdignili presež.> Jeſt ſim ta ner mozhneshi im. ed. m Bug ǀ Mars je bil ta ner mozhneſhi im. ed. m v' mej Bogovij ǀ Oh kej ſi sdaj Sampſon ta ner mozhneishi im. ed. m ǀ Ta nar mozhneshi im. ed. ž je ſrezha, sakaj letej obeden nemore ſuper ſtati ǀ leta arznia je ner mozhneishi im. ed. ž ǀ Conſtancienſis shkoff s' beſſedo je muzh odvſel timu ner mozhneshimu daj. ed. m ſtrupu ǀ satorai ſo njega ſa tiga nar mozhneshiga tož. ed. m ži. zhloveka dershali ǀ Ony pravio de sa to ner mozhneshi tož. ed. ž arznio nuzaio ta kamen Belzoar imenovan ǀ ty ner mozhneshi im. mn. m Riſsi Svete Katholish Karshanske Zerkue ſe ſo potili ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi tož. mn. m turne, inu mejſta ǀ Je en boi s' temi ner huishimi, inu mozhneshimi or. mn. ſaurashniki
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
Hipolit
Pleteršnik
orožník, m. der Bewaffnete, Dict., Mur., Jan.; močan o., Krelj, Trub.; nje strelci ne bodo mogli streljati, nje orožniki se ne bodo mogli braniti, Dalm.; — orǫ̑žnik, = žandarm, Cig., nk.
Pleteršnik
prècej, adv. 1) sogleich; p. pridem; p. za oglom; — 2) ziemlich; p. močan, p. veliko; = ziemlich viel: imam p. denarja, dela; (v tem pomenu nav. precèj); — iz: pred se, Mik. (Et.).
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
Pleteršnik
síłən, -łna, adj. 1) gewaltthätig, ungestüm, heftig; — zudringlich, aufdringlich; ne bodi tako silen! — inständig, angelegentlich; silne prošnje, Cig.; — dringend, pressant; silno delo; silen slučaj, dringender Fall, DZ.; silna potreba, dringende Noth, Cig.; silna nevarnost, Cig.; zwingend: silen in prepričalen dokaz, LjZv.; — 2) gewaltig; močan in silen človek, Levst. (Zb. sp.); črez silno morjiče, od silnega morja, Npes.-Schein.; — silno, gewaltig, ungemein; silno velik; silno bogat; silno rad, für sein Leben gern, Cig.; — 3) kräftig, drastisch, Cig., Jan., Cig. (T.); — 4) geil, fett: silna jed, eine geile Speise, Polj.; silna prst, Jan.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 26
Dostopnost