izgáziti -im dov., izgázila in izgazíla; izgážen tudi izgázen (á ȃ)
knjiž. s težavo priti iz česa mehkega, udirajočega se: komaj je izgazil iz močvirja; prim. zgaziti
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
izsuševánje -a s (ȃ)
glagolnik od izsuševati: izsuševanje barja, močvirja; izsuševanje in namakanje zemljišč
glagolnik od izsuševati: izsuševanje barja, močvirja; izsuševanje in namakanje zemljišč
SSKJ²
kanalizácija -e ž (á)
1. naprava iz več med seboj povezanih kanalov za odvajanje odplak, vode od padavin: napeljati, položiti kanalizacijo / cestna kanalizacija; javna, mestna kanalizacija / kanalizacija naselja kanaliziranje
2. sistem jarkov in kanalov za odvajanje, dovajanje vode: urediti kanalizacijo za izsuševanje močvirja / namakalna kanalizacija
♦ teh. usposabljanje rečne struge za plovbo
1. naprava iz več med seboj povezanih kanalov za odvajanje odplak, vode od padavin: napeljati, položiti kanalizacijo / cestna kanalizacija; javna, mestna kanalizacija / kanalizacija naselja kanaliziranje
2. sistem jarkov in kanalov za odvajanje, dovajanje vode: urediti kanalizacijo za izsuševanje močvirja / namakalna kanalizacija
♦ teh. usposabljanje rečne struge za plovbo
SSKJ²
kanalizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od kanalizirati: pospešiti kanaliziranje novega naselja / kanaliziranje močvirja / kanaliziranje političnega pritiska
glagolnik od kanalizirati: pospešiti kanaliziranje novega naselja / kanaliziranje močvirja / kanaliziranje političnega pritiska
SSKJ²
kopáti2 kópljem tudi -ám nedov., kôplji kopljíte tudi kôpaj kopájte; kôpal (á ọ́, ȃ)
1. delati v kaj vdolbino, jamo z odstranjevanjem zemeljskega materiala: delavci kopljejo na cesti / kopati jamo, jarek; sam si je moral kopati grob / konja nemirno kopljeta s kopiti / avt. žarg. avto koplje njegova kolesa delajo zaradi vrtenja na mestu vdolbino; pren., pesn. na licih so ji solze kopale globoke struge
2. dobivati, jemati kaj iz zemlje z odstranjevanjem zemeljskega materiala: v rudniku koplje rudo, zlato / kopati premog
// s kopanjem spravljati iz česa, navadno iz zemlje: kopati krompir / arheologi so dolgo kopali izkopavali
3. rahljati, prekopavati zemljo: kopati njivo, polje; kopati z motiko
// agr. globoko rahljati zemljo: v vinogradu že kopljejo / kopati trto
● ekspr. sam sebi grob koplje nič ne pazi na zdravje; ekspr. sam sebi jamo koplje dela take stvari, ki ga spravljajo v nesrečo, so mu v pogubo; ekspr. kaj mislijo, da denar kopljemo da ga na zelo lahek način zaslužimo; pog., ekspr. kopati si kaj na glavo prevzemati nase neprijetno skrb za kaj; star. kopal je za starinami prizadevno jih iskal; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega
1. delati v kaj vdolbino, jamo z odstranjevanjem zemeljskega materiala: delavci kopljejo na cesti / kopati jamo, jarek; sam si je moral kopati grob / konja nemirno kopljeta s kopiti / avt. žarg. avto koplje njegova kolesa delajo zaradi vrtenja na mestu vdolbino; pren., pesn. na licih so ji solze kopale globoke struge
2. dobivati, jemati kaj iz zemlje z odstranjevanjem zemeljskega materiala: v rudniku koplje rudo, zlato / kopati premog
// s kopanjem spravljati iz česa, navadno iz zemlje: kopati krompir / arheologi so dolgo kopali izkopavali
3. rahljati, prekopavati zemljo: kopati njivo, polje; kopati z motiko
// agr. globoko rahljati zemljo: v vinogradu že kopljejo / kopati trto
● ekspr. sam sebi grob koplje nič ne pazi na zdravje; ekspr. sam sebi jamo koplje dela take stvari, ki ga spravljajo v nesrečo, so mu v pogubo; ekspr. kaj mislijo, da denar kopljemo da ga na zelo lahek način zaslužimo; pog., ekspr. kopati si kaj na glavo prevzemati nase neprijetno skrb za kaj; star. kopal je za starinami prizadevno jih iskal; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega
- kopáti se nar., navadno s prislovnim določilom
premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami; lesti: zasulo ga je, pa se koplje ven; kopati se iz močvirja; kopljeta se s peči / kopati se na kozolec
// počasi, navadno tudi s težavo premikati se: kopal se je po cesti navzgor; kopati se čez njive in senožeti
- kopajóč -a -e:
konji, kopajoči s kopiti; kopajoče roke
SSKJ²
légija -e ž (ẹ́)
1. pri starih Rimljanih osnovna vojaška enota, približno 5000 mož: poveljnik zmagovite legije / rimske legije
2. navadno s prilastkom, v nekaterih državah vojaška enota za posebne namene, sestavljena iz prostovoljcev ali najetih vojakov: ustanoviti legijo / češka legija v prvi svetovni vojni; tujska legija nekdaj francoska kolonialna vojska iz najetih tujcev
// ekspr. vojaška enota sploh: pohod fašističnih legij proti Jugoslaviji
3. knjiž., ekspr., z rodilnikom velika množina: legije komarjev se dvigajo iz močvirja; legija oboževalcev / legija črtic
● križec častne legije ali legije časti francosko odlikovanje za civilne in vojaške zasluge
1. pri starih Rimljanih osnovna vojaška enota, približno 5000 mož: poveljnik zmagovite legije / rimske legije
2. navadno s prilastkom, v nekaterih državah vojaška enota za posebne namene, sestavljena iz prostovoljcev ali najetih vojakov: ustanoviti legijo / češka legija v prvi svetovni vojni; tujska legija nekdaj francoska kolonialna vojska iz najetih tujcev
// ekspr. vojaška enota sploh: pohod fašističnih legij proti Jugoslaviji
3. knjiž., ekspr., z rodilnikom velika množina: legije komarjev se dvigajo iz močvirja; legija oboževalcev / legija črtic
● križec častne legije ali legije časti francosko odlikovanje za civilne in vojaške zasluge
SSKJ²
lêglo -a s (é)
1. knjiž., navadno s prilastkom istočasno skoteni mladiči; gnezdo: rejec psov ni bil zadovoljen s prevelikim leglom; uničiti leglo miši; prodati vse leglo prašičkov / kupiti mladiča iz pomladanskega legla
// gnezdo, ležišče: zaslediti zajčevo leglo; zbežati v svoje leglo
2. kotitev: skrbeti za psico v času legla
3. s prilastkom kraj, kjer se kaj pojavlja v veliki meri in od koder se širi: močvirja so legla malarije; bolezensko leglo; leglo okužb / slabš.: zanemarjena predmestja so legla zločinov; uničiti leglo anarhije
4. zool. organ nekaterih žuželk za odlaganje jajčec: zelena kobilica odlaga jajčeca z leglom v zemljo
1. knjiž., navadno s prilastkom istočasno skoteni mladiči; gnezdo: rejec psov ni bil zadovoljen s prevelikim leglom; uničiti leglo miši; prodati vse leglo prašičkov / kupiti mladiča iz pomladanskega legla
// gnezdo, ležišče: zaslediti zajčevo leglo; zbežati v svoje leglo
2. kotitev: skrbeti za psico v času legla
3. s prilastkom kraj, kjer se kaj pojavlja v veliki meri in od koder se širi: močvirja so legla malarije; bolezensko leglo; leglo okužb / slabš.: zanemarjena predmestja so legla zločinov; uničiti leglo anarhije
4. zool. organ nekaterih žuželk za odlaganje jajčec: zelena kobilica odlaga jajčeca z leglom v zemljo
SSKJ²
SSKJ²
miázma -e ž (ȃ)
med., po nekaterih starejših teorijah izparina gnilih organskih snovi kot povzročitelj nalezljivih bolezni: iz močvirja se dviga strupena miazma; pren., knjiž. živi v ozračju, nasičenem z miazmami slabih zgledov
med., po nekaterih starejših teorijah izparina gnilih organskih snovi kot povzročitelj nalezljivih bolezni: iz močvirja se dviga strupena miazma; pren., knjiž. živi v ozračju, nasičenem z miazmami slabih zgledov
SSKJ²
močvírje -a s (ȋ)
1. z zastajajočo vodo trajno prepojen svet: izsuševati močvirje; loviti race po močvirju; zaraščanje močvirij / te rastline rastejo na močvirju na močvirnih tleh / pog.: tu ne morete graditi, ker je močvirje močvirno; pol travnika je močvirje je močvirnega
2. ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: pijanec ni vedel, kako bi se rešil iz močvirja; pogrezati se, zagaziti v močvirje / z oslabljenim pomenom utonil je v močvirju greha
1. z zastajajočo vodo trajno prepojen svet: izsuševati močvirje; loviti race po močvirju; zaraščanje močvirij / te rastline rastejo na močvirju na močvirnih tleh / pog.: tu ne morete graditi, ker je močvirje močvirno; pol travnika je močvirje je močvirnega
2. ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: pijanec ni vedel, kako bi se rešil iz močvirja; pogrezati se, zagaziti v močvirje / z oslabljenim pomenom utonil je v močvirju greha
SSKJ²
SSKJ²
osušítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od osušiti: za osušitev te tkanine je potreben vsaj en dan / osušitev močvirja je bila zelo draga
glagolnik od osušiti: za osušitev te tkanine je potreben vsaj en dan / osušitev močvirja je bila zelo draga
SSKJ²
površína -e ž (í)
1. zunanji, vrhnji del česa: načeti, poškodovati, razbrazdati površino; dlakava, luknjičasta površina lista; gladka, hrapava, ravna, valovita površina; tkanina z grobo, zankasto površino; obdelana površina lesa; površina kamna, kože, možganov / znoj na telesni površini izhlapeva; zemeljska površina / podmornica je naglo izginila pod površino; voda je zamrznila na vsej površini
2. razsežnost česa glede na dolžino in širino: hiša ima majhno površino; povečati površino plodne zemlje; površina ladijskega skladišča / stanovanje ima šestdeset kvadratnih metrov površine; to mesto je po površini drugo v državi
// skupek ploskev, ki omejujejo telo: površina kocke, valja; površina in prostornina
3. s prilastkom zunanji, vrhnji del česa glede na njegov namen: delovna, odlagalna površina; kamion ima veliko nakladalno površino; ogrevalna površina; rezalna površina orodja / dihalna površina pljuč
4. nav. mn., s prilastkom del zemeljskega površja, namenjen, določen za kaj: z izsušitvijo močvirja so pridobili velike površine; površine, ki jih je uničil požar, so zasadili z borovci / obdelovalne, orne, pašne površine; parkovne površine; setvene površine; za javni promet namenjene površine; publ. zasejati njivske površine
// navadno večja ploskev česa sploh: s plastičnimi folijami preoblečene površine; zasteklenele površine
● knjiž. kritika ostaja na površini ne obravnava bistva, ne seže do bistva stvari; ekspr. izbrisati s površine zemlje uničiti, odstraniti
♦ aer. nosilna površina letala na katero delujejo sile, ki držijo letalo v zraku; geom. površina mersko število površja telesa
1. zunanji, vrhnji del česa: načeti, poškodovati, razbrazdati površino; dlakava, luknjičasta površina lista; gladka, hrapava, ravna, valovita površina; tkanina z grobo, zankasto površino; obdelana površina lesa; površina kamna, kože, možganov / znoj na telesni površini izhlapeva; zemeljska površina / podmornica je naglo izginila pod površino; voda je zamrznila na vsej površini
2. razsežnost česa glede na dolžino in širino: hiša ima majhno površino; povečati površino plodne zemlje; površina ladijskega skladišča / stanovanje ima šestdeset kvadratnih metrov površine; to mesto je po površini drugo v državi
// skupek ploskev, ki omejujejo telo: površina kocke, valja; površina in prostornina
3. s prilastkom zunanji, vrhnji del česa glede na njegov namen: delovna, odlagalna površina; kamion ima veliko nakladalno površino; ogrevalna površina; rezalna površina orodja / dihalna površina pljuč
4. nav. mn., s prilastkom del zemeljskega površja, namenjen, določen za kaj: z izsušitvijo močvirja so pridobili velike površine; površine, ki jih je uničil požar, so zasadili z borovci / obdelovalne, orne, pašne površine; parkovne površine; setvene površine; za javni promet namenjene površine; publ. zasejati njivske površine
// navadno večja ploskev česa sploh: s plastičnimi folijami preoblečene površine; zasteklenele površine
● knjiž. kritika ostaja na površini ne obravnava bistva, ne seže do bistva stvari; ekspr. izbrisati s površine zemlje uničiti, odstraniti
♦ aer. nosilna površina letala na katero delujejo sile, ki držijo letalo v zraku; geom. površina mersko število površja telesa
SSKJ²
razšírjati -am nedov. (í)
1. delati kaj (bolj) široko: razširjati ceste, poti; razširjati prehod / vdih razširja pljuča
// delati, povzročati, da je kaj videti širše: svetle barve prostor razširjajo
2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razširjati noge, roke / razširjati nosnice / razširjati roke v objem
3. delati, da pride kaj na večjo površino: razširjati kulturne rastline; ta semena se razširjajo sama / razširjati vojaške operacije na večje ozemlje
4. delati, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: razširjati ideje, nauke; razširjati lažne vesti / razširjati dobre knjige med ljudi
5. delati, povzročati, da postane kaj večje glede na obseg, količino: razširjati izbiro blaga za široko porabo; razširjati gledališki repertoar s tujimi deli / društvo razširja svoje delovanje; razširjati sodelovanje med narodi / razširjati in poglabljati znanje; z branjem si človek razširja obzorje
6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: močvirja razširjajo smrad; lilije razširjajo močen vonj; peč je razširjala prijetno toploto; iz gozda se razširja hlad / okuženi razširjajo bolezen / svoj nemir razširja na druge
♦ ekon. razširjati proizvodnjo; jezikosl. razširjati glagolsko podstavo s priponami
1. delati kaj (bolj) široko: razširjati ceste, poti; razširjati prehod / vdih razširja pljuča
// delati, povzročati, da je kaj videti širše: svetle barve prostor razširjajo
2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razširjati noge, roke / razširjati nosnice / razširjati roke v objem
3. delati, da pride kaj na večjo površino: razširjati kulturne rastline; ta semena se razširjajo sama / razširjati vojaške operacije na večje ozemlje
4. delati, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: razširjati ideje, nauke; razširjati lažne vesti / razširjati dobre knjige med ljudi
5. delati, povzročati, da postane kaj večje glede na obseg, količino: razširjati izbiro blaga za široko porabo; razširjati gledališki repertoar s tujimi deli / društvo razširja svoje delovanje; razširjati sodelovanje med narodi / razširjati in poglabljati znanje; z branjem si človek razširja obzorje
6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: močvirja razširjajo smrad; lilije razširjajo močen vonj; peč je razširjala prijetno toploto; iz gozda se razširja hlad / okuženi razširjajo bolezen / svoj nemir razširja na druge
♦ ekon. razširjati proizvodnjo; jezikosl. razširjati glagolsko podstavo s priponami
- razšírjati se
pojavljati se, nastopati na razmeroma veliki površini: ogenj se je hitro razširjal; vstaja se je razširjala kot požar / ob povodnji se voda razširja; zvonjenje se razširja čez vso dolino
- razširjajóč -a -e:
občudoval je vrtnice, razširjajoče prijeten vonj; razširjajoča se izobrazba; razširjajoče se vnetje
SSKJ²
spremínjati -am tudi izpremínjati -am nedov. (í)
1. delati, da kaj ni več tako, kot je bilo: spreminjati besedilo, načrt, vsebino; življenje se spreminja / listje že spreminja barve rumeni; spreminjati glas; spreminjati obliko česa; fizikalno, kemično se spreminjati; spreminjati se na bolje / spreminjati držo / spreminjati cene; spreminjati hitrost, količino, prostornino; število zaposlenih se spreminja
// povzročati, da kdo duhovno, notranje ni več tak, kot je bil: taka srečanja človeka spreminjajo; življenje v samoti nas spreminja / otrok se je začel v novem okolju kmalu spreminjati
2. delati, da kaj ni več isto, kot je bilo: spreminjati meje; spreminjati smer / spreminjati imena, priimke / pogosto spreminja kraj bivanja se seli
3. v zvezi z v delati, povzročati, da kaj postane kaj drugega: spreminjati mehansko energijo v električno; spreminjati močvirja v rodovitno zemljo; voda se spreminja v paro / spreminjati se iz sovražnika v prijatelja / negodovanje se spreminja v jezo; ekspr. glina se pod njegovimi rokami spreminja v umetnino
● od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; ekspr. žena mu spreminja življenje v pekel mu povzroča neprijetnosti, veliko trpljenje; pavovo perje se lepo spreminja se kaže v različnih barvah, barvnih odtenkih; časi se spreminjajo in mi z njimi
♦ jezikosl. zveneči soglasniki se pred nezvenečimi spreminjajo v nezveneče
1. delati, da kaj ni več tako, kot je bilo: spreminjati besedilo, načrt, vsebino; življenje se spreminja / listje že spreminja barve rumeni; spreminjati glas; spreminjati obliko česa; fizikalno, kemično se spreminjati; spreminjati se na bolje / spreminjati držo / spreminjati cene; spreminjati hitrost, količino, prostornino; število zaposlenih se spreminja
// povzročati, da kdo duhovno, notranje ni več tak, kot je bil: taka srečanja človeka spreminjajo; življenje v samoti nas spreminja / otrok se je začel v novem okolju kmalu spreminjati
2. delati, da kaj ni več isto, kot je bilo: spreminjati meje; spreminjati smer / spreminjati imena, priimke / pogosto spreminja kraj bivanja se seli
3. v zvezi z v delati, povzročati, da kaj postane kaj drugega: spreminjati mehansko energijo v električno; spreminjati močvirja v rodovitno zemljo; voda se spreminja v paro / spreminjati se iz sovražnika v prijatelja / negodovanje se spreminja v jezo; ekspr. glina se pod njegovimi rokami spreminja v umetnino
● od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; ekspr. žena mu spreminja življenje v pekel mu povzroča neprijetnosti, veliko trpljenje; pavovo perje se lepo spreminja se kaže v različnih barvah, barvnih odtenkih; časi se spreminjajo in mi z njimi
♦ jezikosl. zveneči soglasniki se pred nezvenečimi spreminjajo v nezveneče
- spreminjajóč tudi izpreminjajóč -a -e:
človek, spreminjajoč naravo, spreminja tudi sebe; spreminjajoče se barve
SSKJ²
šôten -tna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na šoto: šotna tla / šotni drobir; debelina šotne plasti; šotna plošča / šotna kurjava / šotna močvirja
♦ bot. šotni mah mah, ki raste na vlažnih tleh in barjih in katerega spodnji del odmira, Sphagnum
nanašajoč se na šoto: šotna tla / šotni drobir; debelina šotne plasti; šotna plošča / šotna kurjava / šotna močvirja
♦ bot. šotni mah mah, ki raste na vlažnih tleh in barjih in katerega spodnji del odmira, Sphagnum
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
urbarizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
zgod., v fevdalizmu pridobivati neuporabna tla za poljedelsko obdelovanje: krčiti gozdove, izsuševati močvirja in na druge načine urbarizirati zemljišča
zgod., v fevdalizmu pridobivati neuporabna tla za poljedelsko obdelovanje: krčiti gozdove, izsuševati močvirja in na druge načine urbarizirati zemljišča
SSKJ²
usédanje -a s (ẹ́)
glagolnik od usedati se: usedanje močvirja; usedanje snega, zemlje / usedanje prahu na pohištvo
glagolnik od usedati se: usedanje močvirja; usedanje snega, zemlje / usedanje prahu na pohištvo
Število zadetkov: 20
Dostopnost