Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
trajno prepojen z zastajajočo vodo: močvirna zemlja; močvirna tla / močvirni gozdovi, travniki; močviren svet / močvirno rastlinje močvirsko
1. z zastajajočo vodo trajno prepojen svet: izsuševati močvirje; loviti race po močvirju; zaraščanje močvirij / te rastline rastejo na močvirju na močvirnih tleh / pog.: tu ne morete graditi, ker je močvirje močvirno; pol travnika je močvirje je močvirnega
2. ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: pijanec ni vedel, kako bi se rešil iz močvirja; pogrezati se, zagaziti v močvirje / z oslabljenim pomenom utonil je v močvirju greha
narediti močvirno: stalne poplave so zamočvirile travnik
- zamočvíriti se
1. spremeniti se v močvirje: del jezera se je zamočviril
2. ekspr. moralno propasti, se pokvariti: zamočviril se je v brezdelju / življenje se je zamočvirilo
- zamočvírjen -a -o:
zamočvirjeno zemljišče; zamočvirjeno življenje
delati močvirno: reka poplavlja in zamočvirja polja
- zamočvírjati se
spreminjati se v močvirje: jezero se zamočvirja