Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
izlízanec in zlízanec -nca m (í) slabš. pretirano urejen moški: gosposki izlizanci
SSKJ
jaháč -a m (á) 
  1. 1. moški, ki goji jahanje: za to nalogo je izbral samo izurjene jahače; nastop jahačev na tekmovanju; miličniki jahači / jahač stopi s konja jezdec; v daljavi je zagledal krdelo jahačev
  2. 2. predmet, ki se lahko na kaj pritrdi, namesti: dati na struno papirnate jahače
    ♦     adm. kartotečni jahač predmet, ki se pritrdi na kartotečni listek za zaznamovanje; kartotečni jezdec; agr. švedski jahači kozolcu podobna naprava za sušenje krme; žični kozolec
SSKJ
jájčar -ja m (ȃ) nekdaj moški, ki se ukvarja s preprodajanjem jajc: jajčar in kokošar
♦ bot. rastlina s cvetnimi koški na tankih stebelcih, Leontodon
SSKJ
jálov -a -o prid. (á) 
  1. 1. ki ne more imeti potomcev: jalova krava; nav., slabš.: jalov moški neploden; jalova ženska / jalov zakon brez otrok
    // jalova rastlina; jalovo drevo; jalovo seme nekalivo; pren. jalov umetnik; kulturno jalovo obdobje
    // redko ki nima pogojev za (dobro) uspevanje rastlin; nerodoviten, slab: jalova prst, zemlja; jalovo zemljišče
  2. 2. ki je brez zrn, semen: jalov klas, strok / jalovo zrno
  3. 3. nav. ekspr. ki ne dá (pričakovanega) uspeha, rezultata: jalov trud; vsi njihovi poskusi za izboljšanje razmer so bili jalovi; ni se hotel spuščati v jalovo polemiko; jalovo početje / jalovo življenje
    // ki ne izhaja iz objektivnih dejstev: jalov izgovor; z dejstvi je dokazal, da so vsi očitki jalovi / to je jalova tolažba
    // ki ni koristno uporabljen: odpraviti jalove vožnje pri dvigalih / jalov večer
  4. 4. nar. primorsko nezabeljen: večerjali so krompir v oblicah ali pa jalov močnik
    ♦     bot. jalov cvet cvet brez prašnikov in pestičev; jalov list list (praprotnic), ki nima sporangijev; čeb. jalova matica matica, ki zalega neoplojena jajčeca; elektr. jalov tok izmenični tok, potreben za tvorbo električnih ali magnetnih polj; jalova energija energija, ki je potrebna za tvorbo električnih ali magnetnih polj pri izmeničnem toku in ne opravlja nobenega dela; petr. jalova rudnina rudnina, ki se ne da praktično izkoristiti; strojn. jalova jermenica jermenica, ki se prosto vrti
SSKJ
jálovec -vca m (á) jalov samec: izločiti jalovce
// slabš. neploden moški: otrok ni njegov, on je jalovec; pren., ekspr. spodbuditi kulturne in politične jalovce
SSKJ
járec -rca m (ā) 
  1. 1. ovčji samec; oven: čez noč mu je zmanjkalo nekaj ovc in jarec; skopiti jarce
    // mn., nar. ovca sploh: Grede se je na vse strani razgledoval, kakor bi iskal zapasene jarce (J. Jalen)
  2. 2. slabš. objesten, pohoten moški: pamet ga je zapustila, jarca starega
SSKJ
jázbec -a [bəc] m (ȃ) 
  1. 1. čokata žival z dolgim ozkim gobcem, sive barve: jazbec lomi koruzo; spi kot jazbec trdno
    ♦     lov. jazbeca izkaditi spraviti ga iz brloga z dimom
    // samec te živali: jazbec in jazbečevka
  2. 2. slabš. čudaški, samotarski moški: le kaj je tega jazbeca prineslo k nam / šalj., kot nagovor glej ga, jazbeca, sploh nas ne poslušaš
SSKJ
jezíčnež -a m (ȋ) ekspr. jezičen moški: krotiti jezičneže; za take jezičneže je palica
SSKJ
jezíčnik -a m (ȋ) 
  1. 1. knjiž., ekspr. jezičen moški: vaški jezičniki; kritiziranje jezičnikov / še pregovoril vas bo, jezičnik / zastar. slaven jezičnik govornik
  2. 2. lingv. zvočnik, tvorjen predvsem z jezikom: jezičniki in nosniki
    // soglasnik, tvorjen z jezikom: ustničniki in jezičniki
SSKJ
jópa -e ž (ọ́) vrhnje oblačilo, zlasti žensko, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: suknena jopa; jopa z nabranimi rokavi; krilo in jopa / moški z jopami na ramenih jopiči, suknjiči
// kopalna jopa ki se uporablja za na plažo, navadno iz frotirja
// pleteno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja, zlasti večje: plesti jopo; obleči srajco in jopo / oblači jopo vrh jope
SSKJ
junák -a m (á) 
  1. 1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje: neznani ljudje so v boju postali junaki; slaven junak; zgodbe o srednjeveških junakih; padel je kot junak / narodni junak zgodovinska oseba, ki se je odlikovala v boju za svoj narod; grob neznanega junaka grobnica s posmrtnimi ostanki vojaka, narejena v spomin na padle v boju za domovino
    // nav. ekspr. kdor prenaša, opravlja stvari, za katere je potreben velik napor, požrtvovalnost: junak je, da vzdrži v takih razmerah; v bolezni se je pokazal junaka
    // nav. ekspr. izredno pogumen, neustrašen človek: iskali so junaka, ki bi si upal preplavati reko; iron. junaki pa taki, vsi so zbežali
  2. 2. nav. ekspr., s prilastkom moški, ki se odlikuje v kaki stvari ali ob kakem dogodku: junak olimpijskih iger, Planice / junak dela; bil je junak dneva najpomembnejša osebnost
    // iron. junak v pitju; revolverski junak
  3. 3. kdor zaradi kake lastnosti vzbuja občudovanje in željo po posnemanju: vsaka doba ima svoje junake; mladina hitro menja svoje junake / salonski junak
  4. 4. ekspr. postaven, krepek moški: drevo, da ga trije junaki ne obsežejo; udarec, ki bi celo junaka pobil na tla / poglejte no, kakšen junak je že
  5. 5. glavna, osrednja oseba v literarnem delu: junak drame, romana; junaki nemega filma / Shakespearovi junaki / glavni junak
    // ekspr. oseba, o kateri se pripoveduje: drugo jutro je naš junak odpotoval
SSKJ
júnec -nca m (ú) 
  1. 1. mlad skopljen goveji samec: učiti junce voziti; par juncev; junci in telice
    // goveji mladič moškega spola: krava je povrgla junca
  2. 2. redko bik: gnati kravo k juncu
  3. 3. ekspr. močen moški: taka junca, pa ne bi mogla tega narediti
    // nizko neumen, omejen človek: kaj bi zameril juncu, saj tega ne razume
SSKJ
kákšen -šna -o zaim. (ā) 
  1. 1. izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti, značilnosti: kakšne barve je morje? kakšna bo letina? kakšno listje ima oreh? kakšni ljudje so sosedovi? kakšno bo vreme jutri? / na kakšen način se ga misliš znebiti? kako
    // v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: povej, kakšen je novi učitelj; raziskoval je, kateri in kakšni so bili predniki človeka
  2. 2. izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste: kakšno ime so ji dali? kakšno vino naj prinesem, vipavca ali cviček? katero
  3. 3. ekspr., navadno okrepljen izraža močno zanikanje, zavrnitev: kakšen moški pa si, da si tega ne upaš? s kakšno pravico me odrivaš? gotovo si imel velik uspeh. Kakšen neki; da ni zdrava? Kakšna pa; elipt. odleglo ti bo. Kakšen odleglo — neumnost
  4. 4. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar določa samostalnik: kakšna razlika med bratoma; kakšna škoda zanj; tudi mi imamo naravne lepote, pa še kakšne; dela se, kot da ga je doletela ne vem kakšna sreča
    // izraža začudenje, presenečenje: kakšen fant je bil to v partizanih; joj, kakšno (čudovito) obleko ima; kakšno vprašanje; sam., ekspr.: kakšno mu je zagodel; kakšno imajo po stanovanju, vse razmetano; kakšne so doma počeli, ko sem šla na ples
SSKJ
kalín -a m (ȋ) 
  1. 1. zool., navadno v zvezi veliki kalin ptica pevka s kratkim, debelim kljunom, Pyrrhula pyrrhula: ob hudem mrazu so tudi kalini prileteli v bližino hiš
  2. 2. ekspr. moški, navadno prebrisan, sleparski: ta kalin noče ničesar razumeti / slabo se je počutil med starimi kalini / kot psovka ne smej se, kalin nemarni
SSKJ
kamižóla -e ž (ọ̑) nekdaj kratek moški suknjič, navadno oprijet: obleči, zapeti si kamižolo; platnena, suknena kamižola / prišli so vojaki v rdečih hlačah in belih kamižolah
SSKJ
kámpeljc -a [pəl] m (ȃ) pog., ekspr. sposoben, domiseln človek, navadno moški: kdo bi si mislil, da je tak kampeljc; kampeljc in pol
SSKJ
kavalír -ja m (í) 
  1. 1. moški plemenitih lastnosti in uglajenega vedenja: je velik kavalir; ravnal je kot pravi kavalir / bodi kavalir in odstopi svoj prostor
    // nav. ekspr. oboževalec, spremljevalec ženske, zlasti na družabni prireditvi: na ples je šla brez kavalirja / ima že drugega kavalirja / ti bom jaz za kavalirja
  2. 2. zastar. plemič, vitez: srednjeveški kavalirji
SSKJ
kávelj -na in -vlja [vəl] m (á) ekspr. sposoben, domiseln človek, navadno moški: ta je pa kavelj! kdo bi si mislil, da je tak kavelj
// krepek, čvrst človek: čeprav je že star, je še zmeraj kavelj
SSKJ
káveljc -a [vəl] m (ȃ) ekspr.  
  1. 1. kavelj, navadno manjši: obleka visi na lesenem kaveljcu
  2. 2. del manjše priprave za zapenjanje; kaveljček: prišiti mora še kaveljce
  3. 3. sposoben, domiseln človek, navadno moški: ti si pa res kaveljc
SSKJ
kêrlc -a m (ȇ) pog., ekspr. postaven, sposoben moški: to ti je kerlc
Število zadetkov: 462