Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
borsalíno -a m (ȋ) moški klobuk iz tanke, mehke klobučevine: mož z borsalinom
SSKJ
bóter -tra m (ọ́) 
  1. 1. rel. zastopnik otroka pri krstu ali priča pri birmi: kdo bo tvoj boter; biti, iti za botra; birmanski, krstni boter; pren. tej komediji so kumovali razni literarni botri
    // navadno kot nagovor starejši znan moški; stric: boter, kam pa greste? / iron., šalj. ej, ne verjamem ti, boter! / pesn. boter Mesec
  2. 2. častni zastopnik otroka pri vpisu osebnega imena v rojstno matično knjigo
SSKJ
bràt bráta m, im. mn. brátje stil. bráti (ȁ á) 
  1. 1. moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev: to je moj brat; sta brat in sestra; ima brata; pravi brat; rodni, star. rojeni brat; starejši brat; brat moje žene; podobna sta si kakor brat bratu / popol(i) brat; knjiž. solunska brata Ciril in Metod
    // vznes. pripadnik istega ali sorodnega naroda: izdajati brate; južni bratje; bratje Čehi; Slovani smo bratje po krvi / vsi ljudje smo bratje
  2. 2. vznes. kdor je komu soroden po mišljenju ali usodi: bil mu je brat po duhu in po srcu; brata v nesreči / kot nagovor Le malo vam jedila, bratje, hranim (F. Prešeren) / šalj. to so njegovi vinski bratje / brat po mleku človek, ki ga je dojila ista ženska
  3. 3. član samostanskega reda, ki ni duhovnik: samostanski brat; brat vratar
    // nekdaj naslov za člana istega telovadnega društva: brat načelnik
    ●     ekspr. vsi so vedeli, da je vinski brat da rad pije, poseda po gostilnah; ekspr. hiša je med brati vredna milijon cena hiše je nizka; ekspr. kakor brata sva si velika prijatelja
    ♦     etn. deseti brat po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu; rel. češki bratje husitska verska sekta, razširjena zlasti na Češkem in Moravskem; manjši bratje frančiškani; usmiljeni bratje samostanski red, ki se posveča strežbi bolnikov
    bráte ekspr.: dobro srečo, brate; ne boš, brate!
SSKJ
brbljáč -a m (á) ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari: to je velik brbljač; neslan brbljač / to ne spada v spise resnega pisatelja, ampak kakega brbljača
SSKJ
brbljávec -vca m (ȃ) ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari: imeli so ga za brbljavca
SSKJ
brbráč -a m (á) ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari: ne poslušaj tega brbrača
SSKJ
brkáčka -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki ima brke: kakšna brkačka je in pleča ima kot moški
SSKJ
bŕkast -a -o prid. (ȓ) redko brkat: brkast in kosmat moški / brkast obraz / brkast maček
SSKJ
civílen -lna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo; diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko
  2. 2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen; civilna poroka
  3. 3. jur. nanašajoč se na osebnopravne ali premoženjskopravne odnose: tožba v civilnem procesu; civilna pravda; sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve; civilno sodišče
    ♦     jur. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno
    civílno prisl.: poročila sta se civilno; civilno oblečen moški
SSKJ
cvét -a m, mn. cvéti in cvetóvi (ẹ̑) 
  1. 1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi: cvet se odpre, osuje, ovene; rastlina razvije cvet; utrgati cvet; čebele obletavajo cvet za cvetom; bel, dišeč, pisan cvet; češnjev, makov cvet; cvet vrtnice; barvitost cvetov / rastlina je že nastavila cvete pognala cvetne popke; roža gre v cvet začenja cveteti; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; drevo bo kmalu v cvetu bo cvetelo; pren., pesn. razcvel se je cvet ljubezni; cvet upanja
  2. 2. ekspr., navadno s prilastkom izbran, najlepši, najpomembnejši del: tam je bil zbran cvet deklet; cvet inteligence, naroda / bila je cvet deklet najlepša med dekleti; vznes.: biti v cvetu let, življenja mlad; umrla je v cvetu mladosti zelo mlada
    ●     iron. ta je šele (pravi) cvet živahen, podjeten, nevzgojen (mlad) človek; ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; star. bobov ali rožni cvet junij
    ♦     bot. brezspolni cvet; dvospolni cvet ki ima prašnike in pestiče; enospolni cvet ki ima samo prašnike ali samo pestiče; goli cvet ki je brez cvetnega odevala; pestični ali ženski cvet ki ima samo pestiče; prašni ali moški cvet ki ima samo prašnike; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; min. žveplov cvet žveplo v obliki iglic
SSKJ
číča -e m (ȋ) v južnoslovanskem okolju starejši znan moški; stric: čiča Jovan / stari čiča je še dolgo gledal za sinom
SSKJ
dandy -ja [dêndi in déndi] m (ȇ; ẹ̑) knjiž. v oblačenju in vedenju pretirano eleganten moški: angleški dandyji; nadut dandy
SSKJ
debelíkast -a -o prid. (í) redko debelušen, debelkast: debelikast moški
SSKJ
déčko -a m (ẹ̑) ekspr.  
  1. 1. deček: skozi vrata je prikoracal debelušen dečko; navihan dečko je tvoj sin; krepek, vihrav dečko
  2. 2. lep, postaven ali sposoben moški: kapitan je bil sijajen dečko; to ti je dečko in pol; v naši četi sem bil skupaj z imenitnimi dečki
SSKJ
déd tudi dèd déda m, im. mn. dédje in dédi (ẹ̑; ȅ ẹ́) 
  1. 1. stari oče: moj ded je dočakal visoko starost; podedovati po dedu; njegov ded po očetu je bil zdravnik
  2. 2. nav. mn. prednik: tu so živeli že naši dedje
  3. 3. nar. severovzhodno moški, navadno starejši; dedec: gostilna je bila polna dedov
    // (zakonski) mož: dobila je mladega deda
SSKJ
déda -a tudi -e m (ẹ̑) nar. moški, navadno starejši; dedec: siten deda
SSKJ
dédec -dca m (ẹ̑) 
  1. 1. ekspr. moški, navadno starejši: čokat, debel dedec; star dedec; oženjen dedec; vsa kuhinja je polna dedcev
    // nizko (zakonski) mož: končno je le dobila dedca; ta dedec pretepa svojo ženo
  2. 2. ekspr. čeden, postaven moški: sosed je bil dedec in pol; prijeten, simpatičen dedec
  3. 3. zastar. stari oče, ded: moj dedec so bili preprost kmet
  4. 4. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: dedec in babica
    ●     ekspr. ali je še kaj dedca v tebi? moškosti, hrabrosti
SSKJ
dédej -a m (ẹ̑) nar. koroško  
  1. 1. stari oče, ded: dedej in vnuki
  2. 2. moški, navadno starejši; dedec: slep dedej
  3. 3. (zakonski) mož
SSKJ
dédek -dka m (ẹ̑) ljubk.  
  1. 1. stari oče, ded: dedek se igra z otroki; dedek in babica
  2. 2. star moški, starec: živel je dedek, ki ni imel več ne žene ne otrok / dedek Mraz simbolični starček, ki ob novem letu prinaša darila
SSKJ
devétdesetlétnik -a m (ẹ̑-ẹ̑) devetdeset let star moški: častitljiv devetdesetletnik
Število zadetkov: 462