Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

možáča možáče samostalnik ženskega spola [možáča]
    slabšalno ženska, ki se ji pripisujejo nekatere stereotipne moške telesne, vedenjske lastnosti
ETIMOLOGIJA: mož

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
možáča -e ž (á)
nav. ekspr. ženska z nekaterimi moškimi telesnimi, duševnimi lastnostmi: imajo jo za možačo; ljudomrzna možača
SSKJ²
možákarica -e ž (ȃ)
možača: močna možakarica
SSKJ²
možákinja -e ž (á)
možača: velika možakinja

Slovenski pravopis

Pravopis
možáča -e ž, člov. (á) slabš. |ženska z moškimi lastnostmi|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
možáča -e ž
ekspr. ženska z nekaterimi moškimi telesnimi, duševnimi lastnostmipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. možakarica, knj.izroč. možakinja

NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

lapica

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
možáča, f. mannhaftes Weib, Cig., M.; ("mužača", Bäuerin, kajk.-Valj. [Rad]).

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
možakinja [možákinja] samostalnik ženskega spola

odločna, možata ženska; možača

Število zadetkov: 9