možatost
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Pohlin
SSKJ²
máčo -ta in -a m (ȃ) pog.
moški, ki pretirano poudarja svojo možatost: v javnosti se kaže kot mačo; pravi mačo
moški, ki pretirano poudarja svojo možatost: v javnosti se kaže kot mačo; pravi mačo
Celotno geslo
Etimološki
mọ̑ž možȃ m
Svetokriški
možaštvo -a s možatost, korenjaštvo: Kaj s'en ſad ſi preneſil v' tvojm moshashtui mest. ed. (V, 145)
Pravopis
možàt -áta -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȁ á á; ȁ ȃ á; á) poud.: ~ značaj |odločen, pogumen|; ~a postava |močna|
možáta -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. reči kakšno ~o |odločno, pogumno besedo|
možátost -i ž, pojm. (á) poud.
možáta -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. reči kakšno ~o |odločno, pogumno besedo|
možátost -i ž, pojm. (á) poud.
SSKJ²
možátost -i ž (á)
nav. ekspr. lastnost možatega človeka: bil je presenečen nad možatostjo svojega znanca; možatost in ponos
nav. ekspr. lastnost možatega človeka: bil je presenečen nad možatostjo svojega znanca; možatost in ponos
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
možátost, f. 1) = moštvo, die Mannhaftigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Heiratsfähigkeit (prim. možat 2)).
Celotno geslo
Etimološki
pogȗm -a m
Celotno geslo
Etimološki
pubertẹ̑ta -e ž
Jezikovna
Samostalnik »mačo« – orodnik in svojilni pridevnik
Zanima me, od kod pri sklanjanju besede mačo pride odklon od norme pri orodniku edine in tvorjenju svojilnega pridevnika, saj SP navaja orodnik z mačom, svojilni pridevnik pa mačov, glede na normo pa bi morala biti v tem primeru končnica -em oziroma -ev, kot kažejo na primer Boccaccio - z Boccacciem, Boccacciev; pončo - s pončem, gavčo - z gavčem, gavčev ...
Celotno geslo
Etimološki
virtuȃlen -lna prid.
Celotno geslo
Etimološki
virtuọ̑z -a m
Število zadetkov: 13
Dostopnost