Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
cvetličár cvetličárja samostalnik moškega spola [cvetličár] redko [cvetlíčar]
    1. kdor se poklicno ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah
      1.1. kdor pridobiva ali je pridobil izobrazbo za tako prodajo, vzgojo in uporabo okrasnih rastlin
ETIMOLOGIJA: ↑cvetlica
Celotno geslo eSSKJ
čebelnják čebelnjáka samostalnik moškega spola [čebelnják] in [čəbelnják]
    1. manjši zaprt objekt s panji za gojenje čebel
    2. ekspresivno prostor, v katerem je velika, glasna, živahna množica ljudi
FRAZEOLOGIJA: biti (kje) kot v čebelnjaku
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
Celotno geslo eSSKJ
gàd gáda samostalnik moškega spola [gàt gáda]
    1. strupena kača sive barve z verigi podobnim vzorcem po hrbtu; primerjaj lat. Vipera berus; SINONIMI: iz zoologije navadni gad
    2. iz zoologije živorodna strupena kača s trikotno glavo, dolgimi gibljivimi strupniki in grebenastimi luskami; primerjaj lat. Viperidae
    3. ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno maček
    4. slabšalno hudoben, nesramen človek
STALNE ZVEZE: gabonski gad, laški gad, navadni gad
FRAZEOLOGIJA: rediti gada na prsih
ETIMOLOGIJA: = cslov. gadъ ‛plazilec’, nar. hrv., srb. gȁd ‛kača’, rus. gád ‛plazilec, dvoživka’, češ. had ‛kača’ < pslov. *gadъ, prvotneje *‛nekaj nagnusnega’, iz ide. korena *gu̯oHu- ali *gu̯ou̯H- ‛govno, gnoj, gnusoba’, tako kot nem. Kot ‛govno’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
izpodrívati izpodrívam nedovršni glagol [ispodrívati]
    1. s svojo prostornino odstranjevati zlasti tekočino in zavzemati isti prostor; SINONIMI: spodrivati
    2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spravljati koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasedati; SINONIMI: ekspresivno spodrivati
    3. ekspresivno začenjati se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno spodrivati
ETIMOLOGIJA: ↑izpodriniti
Celotno geslo eSSKJ
mladolétnik mladolétnika samostalnik moškega spola [mladolétnik]
    kdor ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti
STALNE ZVEZE: mladoletnik brez spremstva, mlajši mladoletnik, starejši mladoletnik
ETIMOLOGIJA: iz mlada leta
Celotno geslo eSSKJ
tájga tájge samostalnik ženskega spola [tájga]
    z iglavci poraslo območje pod tundro v subpolarnih predelih Evrazije in Severne Amerike
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. tajgá iz nekega altaj. jezika, prim. mongol. tajga ‛gozdno gorovje’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
zadétek zadétka samostalnik moškega spola [zadétək]
    1. sunkovit trk s čim
    2. dejstvo, da kak predmet prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar
      2.1. dejstvo, da športni rekvizit, navadno žoga, prileti na določeno mesto, v določeno stvar
      2.2. dejstvo, da izstrelek, eksplozivno telo prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar
    3. rezultat iskanja po internetu, bazi podatkov, zlasti kot element seznama
      3.1. ogled spletne strani ali njenega dela, dokumenta
    4. izbira dobitne kombinacije številk, rezultatov pri igrah na srečo
      4.1. dobitek, nagrada pri igrah na srečo, zlasti denarna
    5. ekspresivno zaželen, ugoden izid, razplet
    6. ekspresivno komur se pripisuje izrazito pozitivne lastnosti
    7. neformalno kdor je pod vplivom mamil
STALNE ZVEZE: častni zadetek, organski zadetek, zlati zadetek
FRAZEOLOGIJA: zadetek v polno
ETIMOLOGIJA: ↑zadeti
Celotno geslo eSSKJ
zmájar zmájarja samostalnik moškega spola [zmájar]
    športnik, ki se ukvarja z zmajarstvom
ETIMOLOGIJA: ↑zmaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dolgoróčen -čna -o [dou̯goročən] prid., dolgoróčnejši (ọ̑)
nanašajoč se na dolg rok: najeti dolgoročni kredit; dolgoročno posojilo / dolgoročni načrt razvoja našega gospodarstva; skleniti dolgoročni trgovinski sporazum; dolgoročne investicije, pogodbe; dolgoročna napoved vremena za daljši čas / brez dolgoročnejšega planiranja ni možen velik gospodarski napredek ki se nanaša na razmeroma dolgo dobo
// dolgotrajen: dolgoročna brezposelnost; dolgoročno zdravljenje
SSKJ²
eventuálen -lna -o prid. (ȃ)
po predvidevanjih mogoč, ne pa gotov; morebiten, možen: kriti eventualne izgube; eventualne pritožbe pošljite na ta naslov
♦ pravn. eventualni naklep naklep, pri katerem se storilec zaveda možne prepovedane posledice
    eventuálno člen.:
    posodil bi ti lahko sto evrov, eventualno tudi dvesto
SSKJ²
izključeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. prekinjati (s stikalom) električni tok in s tem ustavljati delovanje česa: izključevati aparate / izključevati tok
2. delati, da kdo ni več član kake organizacije, skupnosti, društva: preveč izključujejo iz stranke
3. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: v svojih delih govori pisatelj le o drugih ljudeh, sebe pa popolnoma izključuje
4. ne biti možen hkrati s čim drugim v kaki celoti: ta način dela izključuje napake; tako zdravljenje izključuje vsako možnost okužbe
// ekspr., z nikalnico priznavati za možno: ne izključujem, da je moje mnenje zmotno / ne izključujem možnosti, da si bil na sestanku
    izključeváti se 
    biti popolnoma nasproten, različen, nezdružljiv: ti dve možnosti se izključujeta; podaljšanje delovnega dne in intenzivnost dela se med seboj izključujeta; njuni trditvi se pravzaprav ne izključujeta
    izključujóč -a -e:
    izključujoči se pojmi; krivdo izključujoče izjave; razmerje med tema nazoroma je obojestransko izključujoče
SSKJ²
izkljúčiti -im dov. (ú ȗ)
1. prekiniti (s stikalom) električni tok in s tem ustaviti delovanje česa: izključiti gramofon, radio, električni štedilnik; izključiti motor; likalnik se avtomatično izključi; stroj se izključi s pritiskom na gumb / izključiti električni tok
2. napraviti, da kdo ni več član kake organizacije, skupnosti, društva: na zadnjem sestanku so izključili več članov; izključiti iz stranke; zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole / med tekmo so izključili tri igralce / izključili so ga iz svoje druščine
// preprečiti komu udeležbo, navzočnost: zaradi nezanesljivosti so ga izključili od skrivnih posvetov; izključiti pričo z razprave
♦ pravn. javnost naj se izključi od obravnave
3. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: to obdobje, področje je izključil iz obravnave; pri presojanju tega dejstva je izključil vsak svetovni nazor
4. ne biti možen hkrati s čim drugim v kaki celoti: tak način dela izključuje napake
// ekspr., z nikalnico priznati za možno: v predavanju nisem izključil, da je bilo takrat že življenje na zemlji / ni izključil možnosti, da ima predsednikov odstop politično ozadje
● ekspr. izključil je vsako možnost okužbe ravnal je tako, da okužba ni bila mogoča; izjavil je, da okužba ni (bila) mogoča
    izkljúčen -a -o
    1. deležnik od izključiti: izključeni igralci; leteti z izključenim motorjem; radio je izključen; zaradi nedelavnosti je bil izključen; vsaka pomota je izključena; ni izključeno, da bom šel na izlet
    ♦     pravn. biti izključen od dedovanja iz zakonskih razlogov ne moči dedovati
    2. ekspr., v povedni rabi izraža močno zanikanje: izključeno je, da bi prišel še danes; izključeno je, da bi naši igralci zmagali / elipt. izključeno, da bi prišel že danes / kot vzklik »Ali bo izdelal?« »Izključeno!«
SSKJ²
móžen -žna -o prid. (ọ́ ọ̄)
ki glede na objektivne okoliščine lahko je, obstaja; mogoč: poiskati možno rešitev / na to vprašanje je možen samo en odgovor / proizvodnja v največjem možnem obsegu
// navadno v povedni rabi ki se lahko uresniči, nastopi: nastop službe je možen takoj
● pri slikanju je uporabil vse možne barve vse mogoče; sam.: pogovarjali smo se o možnem in resničnem; prim. možno
SSKJ²
móžno prisl. (ọ́)
1. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža možnost uresničitve; mogoče: z brezglavostjo ni možno ničesar doseči / elipt. vrzi, kolikor možno daleč
2. v členkovni rabi izraža zadržano pritrjevanje: včeraj si bil neznosen. Možno; prim. možen
SSKJ²
móžnosten -tna -o prid. (ọ́)
knjiž. mogoč, možen, potencialen: pisatelj ima v vsaki dobi svoje dejansko in možnostno občinstvo
SSKJ²
navêsti -vêdem dov., navêdel in navédel navêdla, stil. navèl navêla (é)
1. povedati, napisati kaj, navadno z določenim namenom: navesti imena, naslove; navesti v prijavi zahtevane podatke; v članku ni navedel vseh virov / navesti priče / navesti kaj v ilustracijo, za ilustracijo; navesti kot primer
// dobesedno povedati, napisati tuje besedilo: navesti Prešernove verze / dobesedno navesti
2. knjiž. privesti, usmeriti: to ga je navedlo, da je začel gledati na stvari bolj kritično / dogodki v zadnjih dneh so ga navedli na misel, da je beg možen / navesti pogovor na umetnost usmeriti, obrniti
// nagovoriti, napeljati: ona ga je navedla na umor
    navedèn -êna -o:
    navedeni podatki, viri; v nekaterih od navedenih dežel gojijo tudi tobak / prej naveden ki je v dotakratnem besedilu že napisan; pisar. zgoraj navedene priče
SSKJ²
potenciálen -lna -o prid. (ȃ)
mogoč, možen: bil je potencialni kandidat za tekmovanje; vsi so bili le potencialni kupci; potencialni nasprotnik; potencialni pomen besede; potencialni vzroki spopada; potencialne možnosti razvoja / potencialne človeške vrednote / potencialni denarni kapital
♦ fiz. potencialna energija energija, ki jo ima telo zaradi svoje višinske lege; mat. potencialna enačba
    potenciálno prisl.:
    potencialno bogata pokrajina
SSKJ²
prigóden -dna -o prid. (ọ̄)
1. star. priložnosten: ob tem jubileju je izšlo več prigodnih člankov; pripraviti prigodni program; prigodna publikacija / prigodni pesnik
2. knjiž. slučajen, možen: prigodni dogodki
♦ filoz. prigodna lastnost slučajna lastnost; lit. prigodna pesem prigodnica
    prigódno prisl.:
    obravnavati probleme samo prigodno

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
PCT samostalnik moškega spola
    1. pogoj, da je kdo bolezen covid-19 prebolel, bil proti njej cepljen ali na testiranju na prisotnost povzročitelja negativen 
      1.1 kot pridevnik ki je v zvezi s tem pogojem  

Slovenski pravopis

Pravopis
móžen -žna -o (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́) mogoč: poiskati ~o rešitev; Nastop službe je ~ takoj
móžno -ega s, pojm. (ọ́) mogoče: pogovarjati se o ~em
móžnost -i ž, (ọ́) izbrati med dvema ~ma; ~i za zmago; publ. njegove ustvarjalne ~i zmožnosti; poud. dežela neomejenih ~i |dežela, kjer je mogoče uresničiti načrte, želje|
Število zadetkov: 74