capljáč -a m (á)
1. ekspr. kdor koga ali kaj posnema: Cankarjevi capljači
2. igrača v obliki lutke, ki premika roke in noge, če se poteza za vrvico: možicelj capljač
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
capljáč -a m s -em živ. (á) manjš. možicelj ~ |igrača|; člov., slabš. Cankarjevi ~i |posnemovalci|
capljáčev -a -o (á)
capljáčev -a -o (á)
Pravopis
SSKJ²
možícelj -clja stil. -na [možicəlj] m (í)
1. slabš. droben, majhen moški: bil je neznaten možicelj / žena in možicelj
2. igrača, ki predstavlja moškega: možicelj iz cunj, voska; možicelj na vrvici / možicelj capljač
1. slabš. droben, majhen moški: bil je neznaten možicelj / žena in možicelj
2. igrača, ki predstavlja moškega: možicelj iz cunj, voska; možicelj na vrvici / možicelj capljač
Pravopis
možícelj -clja m z -em člov. (í) slabš. neznaten ~ |manjši moški|; nečlov., poud. ~ capljač |igrača|
možícljev -a -o (ȋ) slabš.
možícljev -a -o (ȋ) slabš.
Celotno geslo
Sinonimni
možícelj -clja m
Pleteršnik
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
Pravopis
SSKJ²
vstajáč -a m (á)
1. kdor vstaja: vstajači so motili predstavo / na svojih obhodih je srečeval prve vstajače / biti pozen vstajač
2. knjiž., v zvezi možicelj vstajač igrača v obliki možička brez nog, ki zaradi s svincem obteženega spodnjega dela okroglega trupa vedno obstane v pokončnem položaju: igrati se z možicljem vstajačem
1. kdor vstaja: vstajači so motili predstavo / na svojih obhodih je srečeval prve vstajače / biti pozen vstajač
2. knjiž., v zvezi možicelj vstajač igrača v obliki možička brez nog, ki zaradi s svincem obteženega spodnjega dela okroglega trupa vedno obstane v pokončnem položaju: igrati se z možicljem vstajačem
Pravopis
vstajáč -a m z -em člov. (á) ~i so motili predstavo; biti pozen ~; živ. možicelj ~ |igrača|
vstajáčka -e ž, člov. (ȃ)
vstajáčev -a -o (á)
vstajáčka -e ž, člov. (ȃ)
vstajáčev -a -o (á)
Pleteršnik
Število zadetkov: 13
Dostopnost