Zadetki iskanja
Prekmurski
dvèri dvér ž mn. vrata: dveri bi pa zaprte bilé KŠ 1771, 333; Dveri KMS 1780, A8b; Dveri KM 1790, 93; dveri AIN 1876, 40; ne zagluſaj mi, 'ze ſzo dverí zaprte KŠ 1771, 206; Odprite sze dveri szvéta TA 1848, 19; odválao je te kamen od dvéri TA 1848, 97; priválavſzi kamen veliki kdrevam toga groba KŠ 1771, 96; priválao je eden kamen dveri toga groba KŠ 1771, 154; i doli zapri dveri tvoje KŠ 1771, 18; Hiža má dveri BJ 1886, 7; Na dveri vu stanico hodimo BJ 1886, 7; 'zrbé privézano pri dveraj vinej KŠ 1771, 137; ki nejde notri po dveraj vu ovcsárniczo KŠ 1771, 299; Noucs je pred dvérmi vſzej BKM 1789, 381; Nad dvérmi tvoimi trüpam BKM 1789, 205; je petlao pred dverami KM 1790, 36; pren. Ti ſzi Jezus miloſcse dveri BKM 1789, 79; Ar ſzo ſze mi dveri odprle velike i mocsne KŠ 1771, 525; ka bi ſze on na dveri, pout ali trſz preobrno KŠ 1754, 8a; Naj naſſega ſzrczá dveri ne zaprémo KŠ 1754, 125; Vſzejm nevolám dveri zapré KŠ 1754, 263; Ovo ſztojim pred dvérmi, i trüplem KŠ 1754, 126; znájte, ka je blüzi pred dvérmi KŠ 1771, 81
Prekmurski
mantránje -a s mučenje: Simon gde od bicsüvanya, Merjé in mántranya BKM 1789, 329; kak bodo ti verni Bo'zi mantránye trpeli KŠ 1771, 763; Veliko vesélje sta mela vu mantrányi nejme stvári BJ 1886, 15; szo szi mocsne gráde zozidali z-groznim mantrányom szvojih kmetov KOJ 1848, 41
Prekmurski
mòčen -čna -o prid.
1. močen, sposoben opravljati naporno delo: Erös, mocsen -a -o AIN 1876, 14; eden mocsen ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207; Gda je 'se Károl zadoszta veliki, i mocsen KM 1790, 58; Vuk Jáko močna i požrejna stvár AI 1878, 9; Hercegovinanci szo mocsni, viszikoga rásza AI 1875, kaz. br. 3; Krt .. májo močne nohéte AI 1878, 10; Jázbec Má močne zobé AI 1878, 10; Medved Má velike nogé z močnimi škramplami AI 1878, 10
2. zelo odporen proti zunanjim silam: notri pa nemore za volo mocsnih zidov KOJ 1848, 4; Ár ſzo ſze mi dveri odprle velike i mocsne KŠ 1771, 525
3. ki presega navadno stopnjo: liki mocsnoga vötra idejnye KŠ 1771, 344; i liki gláſz mocsne grmlajncze govorécsi KŠ 1771, 801; [Avarci] krouto mocsni szo grátali KOJ 1848, 6; pren. Jaſzem tvoi mocsni ino ſzerditi Boug TF 1715, 17; Ia szem tvoi mocsni Bogh ABC 1725, A4b; Snyim ſzem prouti nyim jaſz mocsen SM 1747, 73; O Mocsni vſzamogocsi Bog SM 1747, 58; Ja ſzem te mocsni Boug KŠ 1754, 14; mocsni Goſzpon Boug KŠ 1754, 14; mocsni Goſzpon Boug SŠ 1796, 9; Ár je Bo'za rejcs 'ziva i mocsna KŠ 1771, 677; Vöra da nám bode mocsna BKM 1789, 2; Vera nam naj bode mocsna BRM 1823, 2; Od mocsne Oblübe KMK 1780, 74; te mocsni Düjh ponouvi vu meni KŠ 1754, 160; Mámo jáko mocsno rejcs KŠ 1754, 157; naj pouleg miloſcse bode na mocsno potrdjenyé obecsanya KŠ 1771, 455; Povéksaj vu meni mocsno vupanye KM 1783, 6; ino sze 'snyé vcsi z-mocsnim vervanyom KOJ 1833, VI; naj ſzi z-mocsnov vörov premiſzlimo KM 1796, 4; mleiko rejcſi Bosje ſzvéte, po ſteroi da mocſni ino krepki poſztánete TF 1715, 8; drága brátja, mocſni boidite vu Goſzpodni SM 1747, 8; bratje moji, mocsni bojdte v-Goſzpodni KŠ 1771, 586
močnéjši -a -e močnejši: Ali ide mocsnejſi od méne KŠ 1771, 174; mocsnejſi je od méne KM 1796, 94; naj tvoja lübezen mocsnejsa bode KŠ 1754, 226; i nemocsnoſzt Bo'za je mocsnejſa KŠ 1771, 492; Stera je med temi trejmimi Perſonami mocsnejsa KMS 1780, Bb; I mámo od toga eſcse mocsnejso proroczko rejcs KŠ 1771, 718; lidjé, naj mocsnejsi ſztrá'sijo KM 1790, 9
nájmočnéjši -a -e najmočnejši: ti jedini, i náj mocsnejsi pomocsnik KM 1790, 107; Oh Jezus moja naj mocsnejsa obramba KŠ 1754, 234; Najmočnejša i najvékša opica je gorila AI 1878, 6
mòčni -a -o sam. močni: csi prvle ne zvé'ze toga mocsnoga KŠ 1771, 40; Ti mocsni ſzo du'zni ſzlabe znáſati KŠ 1771, 481; Steromi prouti ſztante mocsni bodoucsi vu vöri KŠ 1771, 713; i ta nemocsna ſzvejta je odébrao Boug, naj oſzramoti ta mocsna KŠ 1771, 492
1. močen, sposoben opravljati naporno delo: Erös, mocsen -a -o AIN 1876, 14; eden mocsen ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207; Gda je 'se Károl zadoszta veliki, i mocsen KM 1790, 58; Vuk Jáko močna i požrejna stvár AI 1878, 9; Hercegovinanci szo mocsni, viszikoga rásza AI 1875, kaz. br. 3; Krt .. májo močne nohéte AI 1878, 10; Jázbec Má močne zobé AI 1878, 10; Medved Má velike nogé z močnimi škramplami AI 1878, 10
2. zelo odporen proti zunanjim silam: notri pa nemore za volo mocsnih zidov KOJ 1848, 4; Ár ſzo ſze mi dveri odprle velike i mocsne KŠ 1771, 525
3. ki presega navadno stopnjo: liki mocsnoga vötra idejnye KŠ 1771, 344; i liki gláſz mocsne grmlajncze govorécsi KŠ 1771, 801; [Avarci] krouto mocsni szo grátali KOJ 1848, 6; pren. Jaſzem tvoi mocsni ino ſzerditi Boug TF 1715, 17; Ia szem tvoi mocsni Bogh ABC 1725, A4b; Snyim ſzem prouti nyim jaſz mocsen SM 1747, 73; O Mocsni vſzamogocsi Bog SM 1747, 58; Ja ſzem te mocsni Boug KŠ 1754, 14; mocsni Goſzpon Boug KŠ 1754, 14; mocsni Goſzpon Boug SŠ 1796, 9; Ár je Bo'za rejcs 'ziva i mocsna KŠ 1771, 677; Vöra da nám bode mocsna BKM 1789, 2; Vera nam naj bode mocsna BRM 1823, 2; Od mocsne Oblübe KMK 1780, 74; te mocsni Düjh ponouvi vu meni KŠ 1754, 160; Mámo jáko mocsno rejcs KŠ 1754, 157; naj pouleg miloſcse bode na mocsno potrdjenyé obecsanya KŠ 1771, 455; Povéksaj vu meni mocsno vupanye KM 1783, 6; ino sze 'snyé vcsi z-mocsnim vervanyom KOJ 1833, VI; naj ſzi z-mocsnov vörov premiſzlimo KM 1796, 4; mleiko rejcſi Bosje ſzvéte, po ſteroi da mocſni ino krepki poſztánete TF 1715, 8; drága brátja, mocſni boidite vu Goſzpodni SM 1747, 8; bratje moji, mocsni bojdte v-Goſzpodni KŠ 1771, 586
močnéjši -a -e močnejši: Ali ide mocsnejſi od méne KŠ 1771, 174; mocsnejſi je od méne KM 1796, 94; naj tvoja lübezen mocsnejsa bode KŠ 1754, 226; i nemocsnoſzt Bo'za je mocsnejſa KŠ 1771, 492; Stera je med temi trejmimi Perſonami mocsnejsa KMS 1780, Bb; I mámo od toga eſcse mocsnejso proroczko rejcs KŠ 1771, 718; lidjé, naj mocsnejsi ſztrá'sijo KM 1790, 9
nájmočnéjši -a -e najmočnejši: ti jedini, i náj mocsnejsi pomocsnik KM 1790, 107; Oh Jezus moja naj mocsnejsa obramba KŠ 1754, 234; Najmočnejša i najvékša opica je gorila AI 1878, 6
mòčni -a -o sam. močni: csi prvle ne zvé'ze toga mocsnoga KŠ 1771, 40; Ti mocsni ſzo du'zni ſzlabe znáſati KŠ 1771, 481; Steromi prouti ſztante mocsni bodoucsi vu vöri KŠ 1771, 713; i ta nemocsna ſzvejta je odébrao Boug, naj oſzramoti ta mocsna KŠ 1771, 492
Prekmurski
premetàti -mèčem dov.
1. premetati, prevrniti: Tve gizdave recsi, zdá ti vſze premecsem SIZ 1807, 44; Szláp i ládje premecse KAJ 1870, 150; pren. Grêh mi zvönêsnye szrecse Mocsne zide premecse KAJ 1848, 240
2. preudariti, premisliti: Premecſi tak vu ſzebi dobro vezdaj, kakda 'zivés eti zdaj BKM 1789, 439; dobro premecsi, Ka sze vcsis vu bo'zoj rêcsi KAJ 1848, 53; i onoga právdo dobro ſzam premetao KŠ 1754, 52
1. premetati, prevrniti: Tve gizdave recsi, zdá ti vſze premecsem SIZ 1807, 44; Szláp i ládje premecse KAJ 1870, 150; pren. Grêh mi zvönêsnye szrecse Mocsne zide premecse KAJ 1848, 240
2. preudariti, premisliti: Premecſi tak vu ſzebi dobro vezdaj, kakda 'zivés eti zdaj BKM 1789, 439; dobro premecsi, Ka sze vcsis vu bo'zoj rêcsi KAJ 1848, 53; i onoga právdo dobro ſzam premetao KŠ 1754, 52
Prekmurski
vsühšìti -ím dov. posušiti, osušiti: Ki vszühsi vretine vodé TA 1848, 91; ti szi vszüso mocsne vodé TA 1848, 59
vsüšìti se -ím se posušiti se, usahniti: Gda ſze ti têlo porüsi, Düse 'zitek ſze nevſzüsi BRM 1823, 377; Od kricsa szo sze mi vszüsile kôszti moje TA 1848, 82
vsüšìti se -ím se posušiti se, usahniti: Gda ſze ti têlo porüsi, Düse 'zitek ſze nevſzüsi BRM 1823, 377; Od kricsa szo sze mi vszüsile kôszti moje TA 1848, 82
Prekmurski
zglìhati -am dov. izenačiti, zravnati: Sz-práhom zgliha mocsne zide KAJ 1848, 182; I zemlouv te zglihajo KŠ 1771, 237; Nego Boug je tak zglihao tejlo KŠ 1771, 515
zglìhati se -am se
1. izenačiti se, zravnati se: Dokecs tejlo gori ſtáne, Ino ſze 'snyom zgliha vküpe SŠ 1796, 119; tô sze z-gorivzétom nôvom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2
2. poravnati se: kaj, csi ſze dvá z-váſz zglihata nad kakſté dugoványem KŠ 1771, 59; ali ſzo ſze nej mogli zglihati KM 1790, 92
zglìhani -a -o izenačen, primerjan: Nouvoga Zákona exemplár, ſteri je ſzprvim Dühá ſzvétoga piſzmom zglihani KŠ 1771, A4a
zglìhati se -am se
1. izenačiti se, zravnati se: Dokecs tejlo gori ſtáne, Ino ſze 'snyom zgliha vküpe SŠ 1796, 119; tô sze z-gorivzétom nôvom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2
2. poravnati se: kaj, csi ſze dvá z-váſz zglihata nad kakſté dugoványem KŠ 1771, 59; ali ſzo ſze nej mogli zglihati KM 1790, 92
zglìhani -a -o izenačen, primerjan: Nouvoga Zákona exemplár, ſteri je ſzprvim Dühá ſzvétoga piſzmom zglihani KŠ 1771, A4a
Število zadetkov: 6
Dostopnost