Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
bil2 -a -o deležnik
I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi z (nezanikanimi in zanikanimi) sedanjiškimi spregatvenimi oblikami glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo predpreteklika; SODOBNA USTREZNICA: bil
2. v zvezi s pogojnikom bi glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika; SODOBNA USTREZNICA: bil
II. kot (značilna) sestavina predpreteklika, tvorjenega od dovršnih in (redkeje) nedovršnih glagolov, predpreteklik v pomenski vlogi
1. izraža preteklo preddobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
1.1 izraža dejanje, ki se je končalo ali (omejeno) trajalo pred nastopom drugega dejanja
1.1.1 v predmetnih odvisnih stavkih izraža preddobnost dejanja, ki je postalo predmet zaznavanja, mišljenja, védenja, pripovedovanja
1.2 v vzročnih odvisnih stavkih in v pojasnjevalnem delu vzročnega priredja izraža preteklo dejanje ali stanje, na katerega se posledično veže sledeče preteklo dejanje ali stanje
1.3 v časovnih odvisnih stavkih izraža izvršeno dejanje, ki mu neposredno sledi drugo preteklo dejanje, pogosto kot prvo iz niza
1.3.1 v časovnih odvisnih stavkih izraža umeščenost opisovanih dejanj v preteklost
1.4 poudarja preddobnost izbranega, konkretnega dejanja (ali izbranih, konkretnih dejanj) iz niza preteklih dejanj
2. izraža stanje kot posledico v preteklosti izvršenega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bil
3. izraža časovno odmaknjeno ali davno preteklost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4. izraža preteklo istodobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4.1 z nedovršnim ali dovršnim glagolom izraža istodobnost (izbranega) trajajočega ali dovršenega preteklega dejanja
4.2 izraža istodobnost preteklega dejanja kot posledice (še trajajočega) stanja
4.3 izraža istodobnost preteklega dejanja kot konkretizacije dejanja s splošnejšim pomenom
5. izraža preteklo zadobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
5.1 izraža zadobnost (izbranega) preteklega dejanja v odnosu do drugega preteklega dejanja
5.2 izraža zadobnost preteklega dejanja, ki posledično sledi drugemu preteklemu dejanju ali stanju
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 42 delih
Celotno geslo eSSKJ16
č končaj
končni del besede iz glasu č; SODOBNA USTREZNICA: ...č
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
čez3 (čez, čaz, črez) predlog s tožilnikom
1. za izražanje usmerjenosti ali gibanja na drugo stran
1.1 po površini; SODOBNA USTREZNICA: čez
1.2 nad čim; SODOBNA USTREZNICA: čez
1.3 povprek po čem; SODOBNA USTREZNICA: prek
2. za izražanje usmerjenosti ali gibanja povrh česa; SODOBNA USTREZNICA: čez
2.1 za izražanje usmerjenosti dejanja na koga; danes s predlogom na
3. za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden stik; SODOBNA USTREZNICA: nad
3.1 za izražanje območja, na katero kaže gib roke pri obredih; SODOBNA USTREZNICA: nad
4. za izražanje preseganja česa; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.1 za izražanje višje stopnje po položaju, pomembnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.2 za izražanje višje stopnje po kaki lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.3 v zvezi čez vse za izražanje najvišje stopnje; SODOBNA USTREZNICA: nadvse
4.4 v zvezi čez maso/mero/moč/silo za izražanje prevelike količine, mere; SODOBNA USTREZNICA: preveč, čezmerno
4.5 za izražanje dodajanja, stopnjevanja; SODOBNA USTREZNICA: vrh, poleg
5. za izražanje časa
5.1 po katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čez
5.2 v katerem se kaj godi; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
6. za izražanje nejevolje, nesoglasja, nasprotovanja; SODOBNA USTREZNICA: proti, zoper
7. za izražanje nadrejenosti
7.1 danes praviloma z brezpredložnim dajalnikom
7.2 danes s predlogom nad s tožilnikom
7.3 danes s predlogom nad z orodnikom
8. za izražanje vzroka; SODOBNA USTREZNICA: nad, zaradi
9. za izražanje posrednika, načina ali sredstva; SODOBNA USTREZNICA: po
10. z glagoli premikanja izraža, da stanje koga prizadeva; danes praviloma s prehodnimi glagoli in brezpredložnim predmetom v tožilniku ali stilistično s predlogom nad in tožilnikom
10.1 eliptično izraža opozorilo na pretečo nevarnost
11. za izražanje prehajanja dejanja, stanja
11.1 danes praviloma z rodilnikom ali s predlogom do in rodilnikom
11.2 danes z brezpredložnim dajalnikom
11.3 danes s tožilnikom
12. za izražanje usmerjenosti
12.1 dejavnosti delujoče osebe na koga/kaj; danes zlasti z brezpredložnim rodilnikom
12.2 dejanja na koga/kaj; danes z brezpredložnim rodilnikom
12.3 dejanja, stanja, čustva
12.3.1 danes s predlogom o ali glede in rodilnikom
12.3.2 danes z brezpredložnim dajalnikom
12.3.3 danes s predlogom za in tožilnikom
12.3.4 danes s predlogom za in orodnikom
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 46 delih
Vorenc
človesko prisl., humanitus, humano modo, po zhlovéṡku
Vorenc
čuden prid., F20, admirabilis, -le, zhuden, prezhudin; admirandus, zhudin; discolus, pregnán, zhudin; fastidiosus, -a, -um, teṡhák, nadleṡhen, zhuden, neluſhten, oſtuden; gesticulari, ſhavkou biti, zhudne ſhege na ſe vṡèti; insolens, hudoben, zhuden, nepokojn, nevajen, nekaṡen, oblèden; insolitus, -a, -um, nenavajen, zhuden; mechanicus, -ci, en zhudni inu kunṡhtni déloviz, antverhar; melicus, -ci, en zhudni, inu kunṡhtni peiviz; merificare, zhudniga ſturiti; mirabilis, -le, zhuden, ſhegau; mirus, -a, -um, zhuden; modo mirabili, v'eno zhudno viṡho; monstrifer, -a, -um, monstrificus, -a, -um, ſylnu zhudne ṡhtalti; monstrosus, -a, -um, zhudne, ſtraſhne ṡhtalti; paradoxus, -a, -um, neſliſheozhe, inu zhudne rizhy ṡupar gmain meinenîe, kateru nei navadnu ſliſhati; permirus, -a, -um, prezhudin, ṡalu zhudin; portentifica venena, ſtrúp, s'katerim ſe zhudne, inu groṡovite rizhy doparnaſhajo; prodigiator, kateri iṡlaga kai zhudniga pomeinenîa; sphinx, -gis, vel sphingos, ene affine, ali morṡke mazhke zhudna ſorta, ṡkorai ene podobe eniga zhlovéka
Svetokriški
Didakus m osebno lastno ime Didak: Pishe Pater Didacus im. ed. Isviter ǀ Vuzhenu odgovorj Didacus im. ed. de Cellio ǀ Kir Didacus im. ed. ſtella ner poprej samerka taiſto beſſedo ǀ Sa tiga volo Didacus im. ed. Stella nam danas en lep navuk da 1. Verjetno je mišljen bl. Dídak iz Andráde, jezuit (17. stol.). 2. → Celio 3. Didak iz Estelle, srlat. Didacus Stella (umrl 1575), španski teolog s priimkom po severnošpanskem mestu Estella, avtor priročnika za pridiganje z naslovom Liber de modo Concionardi (1576)
Vorenc
dosehmal prisl., F5, ab ovo usque ad mala, od ṡazhetka doſehmál noter do konza; adusque, doſehmál, doṡdai; hactenus, doſehmál, ſhe poprei; hucusque: doleti, do tukai, ali doſehmál; usque modo, doſehmál
Celotno geslo eSSKJ16
é2 glas
dolgi samoglasnik, ki ga zaznamuje črka é
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Celotno geslo eSSKJ16
è2 glas
kratki samoglasnik, ki ga zaznamuje črka è
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Celotno geslo Pohlin
fleten [flẹ́tǝn] pridevnik

lep, čeden

Celotno geslo Pohlin
gniti [gníti gníjem] nedovršni glagol

gniti

Vorenc
kratko prisl., F4, nequaquam, kratku nikár, nikakor, cilú nikár, nikaker, cilú nikár, po oben poot nikár; neutiquam, cilú kratku nikár; nullo modo, v'obeno viṡho, kratku nikár; preſsè, kratku, na kratku parveṡan
Celotno geslo Pohlin
mamika [māmikanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

mamica

Vorenc
masa ž, F10, bibacitas, pres maſſe pytye; effraenatè, preṡ ſtrahú, ferbeṡhnu, nepametnu, preṡ maſſe; eo modo, v'tó maſſo, v'tó viṡho; immodicus, -a, -um, neſramen, nesmaſſen, kateri obene maſſe ne darṡhy; intemperatus, -a, -um, pres vſe mère, kateri ne more obene maſſe iméti; legitimo modo, v'pravo maſſo, s'pravo viṡho; mediocritas, -tis, ſrédnoſt, ſrédna maſſa; permediocris, -re, cilú ſrédnîe maſſe; supra modum, zheṡ maſſo, prevezh zheṡzhe; temperantia, -ae, ṡmaſnoſt, maſſa
Pleteršnik
mǫ́da 2., f. 1) = modo, (móda?) Jarn.-Kres (III. 476.); pl. mode, Jarn., Mik.; — 2) mode, die Frucht der Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Banjščice (Goriš.)-Erj. (Torb.); eine Art Gichtrose (paeonia peregrina), Osep (Ist.)-Erj. (Torb.).
Besedje16
modi [im. dv.*] gl. modo ♦ P: 1 (MTh 1603)
Pleteršnik
mǫ́dọ, n. 1) die Hode, BlKr.; pasje m., Jap.-C.; dual. kozlovi ("kozlove") modi, Lašče-Levst. (M.); — pl. moda, die Hoden, Cig.; das männliche Glied sammt den Hoden, (muda) Rez.-Mik.; — 2) popova moda, der Spindelbaum, das Pfaffenkäppchen (evonymus), Mik.
Pleteršnik
mǫ́ndọ, n. = modo, vzhŠt.-C.
Vorenc
povezniti dov., collocare inverso modo, povéṡniti
Vorenc
pravi (prav) prid., F57, fides vera, prava vera, ṡvéſtoba; insanus, -a, -um, preproſt, kateri nei per pravi pameti; integritas, celina, prava riſniza; legitimo modo, v'pravo maſſo, s'pravo viṡho; orthodoxus, -a, -um, kateri prou veruje, prou meini, je ene prave miſli; pronomen, tú pravu imè, inu nikár preimik; rectus, -a, -um, prou, brumin, riſnizhin, vglyh, ravn; tempore oportuno, v'pravim zhaſſu; veritas certa, prava riſniza; verus, -a, -um, pravi
Število zadetkov: 28