Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
nakupíti in nakúpiti -im dov. (ī ú) s kupovanjem priti do česa: nakupiti živež in obleko; šla je nakupit nekaj drobnarij; nakupiti kaj na črno nezakonito, skrivaj
// moko in druga živila nakupijo na začetku meseca
    nakúpljen -a -o: nese polno košaro nakupljenih stvari
SSKJ
oblódva -e ž (ọ̑) nar. obloda: pripeljati iz mlina moko in oblodvo / prašiči se dobro redijo, ker jim daje oblodvo
SSKJ
odmérjati -am nedov. (ẹ́) 
  1. 1. od večje količine z merjenjem določati, ločevati določeno količino, obseg česa: odmerjati moko kupcem; odmerjati zemljo / odmerjati komu delo odkazovati
  2. 2. določati višino česa glede na določene okoliščine, izhodišča: odmerjati davek / odmerjati pokojnino
SSKJ
oprašíti -ím dov., oprášil (ī í) 
  1. 1. povzročiti, da postane prašno: avtomobil mi je oprašil plašč; blago v izložbi se je oprašilo; v mlinu si je oprašil obleko / ekspr. zrezke oprašimo z moko narahlo potresemo
  2. 2. bot. prenesti pelod s prašnikov na brazdo (pestiča): čebele oprašijo sadno drevje / veter opraši trave
    ♦     čeb. trot opraši matico vnese seme v rodila matice
    oprašèn -êna -o: oprašeni čevlji
SSKJ
páriti -im nedov. (á ȃ) 
  1. 1. polivati z vrelo tekočino: pariti moko; pariti krmo / pariti zelje s kropom / pariti zaklano perutnino, prašiče
    // redko dušiti: pariti meso; pariti zelenjavo / pariti krompir
  2. 2. čistiti, razkuževati s paro: obleko so parili v kotlih
  3. 3. teh. obdelovati surovino s paro: pariti les; pariti tkanino
    páriti se 
    1. 1. delati, oddajati vlago, hlape: mokra obleka se je parila na vročem telesu; v vročini se je seno parilo / ekspr. na krožniku se je parila juha kadila; brezoseb. iz konj se je parilo
    2. 2. ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: pariti se na pesku; pariti se v avtobusu / cele dneve sta se parila na soncu
    párjen -a -o: parjen(i) krompir; parjeni les
SSKJ
pomókati -am dov. (ọ̄) potresti z moko: pomokati prt za valjanje testa; zrezke potolčemo, posolimo, nato pa pomokamo / ko je zelenjava dovolj mehka, jo pomokamo
    pomókan -a -o: pomokan prt; hlebčke testa zložimo na pomokano desko
SSKJ
popáriti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. politi z vrelo tekočino: popariti kruh, moko, zelenjavo; popariti krmo s kropom; posodo je razkužil tako, da jo je poparil; pri kuhanju se je poparila
  2. 2. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je poparila ajdo, cvetje, listje
  3. 3. ekspr. potreti, pobiti: te besede so ga zelo poparile; njeno vedenje me je nekoliko poparilo; to človeka popari
    popárjen -a -o: jesti poparjene mlince; gostje so bili precej poparjeni; zelo poparjen je odšel; od slane poparjeno listje; prisl.: poparjeno reči
SSKJ
popêči -pêčem dov., tudi popekó; popêci popecíte; popékel popêkla (é) 
  1. 1. narediti, da je kaj na površini pečeno: popeči meso, zrezke; na hitro popeči / popeči kruhove rezine na štedilniku
  2. 2. s pečenjem porabiti: popeči vso moko; polovico kostanja so že popekli
    popečèn -êna -o: popečen kruh z maslom
SSKJ
poprašíti -ím dov., poprášil (ī í) posuti s prahom, praškom: poprašiti rano; poprašiti rastlino s sredstvom proti ušem / meso poprašimo z moko pomokamo
SSKJ
poštúpati -am dov. (ȗ) nižje pog. potresti, posuti: poštupati travnik; poštupati z moko
SSKJ
prážiti -im nedov. (á ȃ) 
  1. 1. s segrevanjem, navadno na manjši količini maščobe, delati, da dobi živilo rjavo barvo: pražiti čebulo na olju; pražiti drobtine, moko / pražiti kavo, sladkor; pren., ekspr. cel dan se je pražil na soncu
  2. 2. pripravljati jed na majhni količini vroče maščobe: pražiti jetra; pražiti koščke mesa; pražiti krompir pražiti kuhan, na lističe zrezan krompir
    ♦     metal. pražiti rudo s segrevanjem odstranjevati iz rude hlapljive in gorljive snovi
    prážen -a -o: pražen(i) krompir; pražen(i) sladkor; pražena kava; pražena jetra
SSKJ
pregnêsti -gnêtem dov., pregnêtel in pregnétel pregnêtla, stil. pregnèl pregnêla (é) 
  1. 1. s ponovnim gnetenjem dati določeno obliko, lastnost: pregnesti glino, testo / pregnesti moko z maslom in jajci
  2. 2. ekspr. preoblikovati, predelati: pisatelj je dogodek v romanu čustveno pregnetel; pregnesti življenje v pesniške podobe / težko življenje ga je pregnetlo
  3. 3. ekspr. premisliti, oceniti: načrt sta še enkrat pregnetla / tudi to vprašanje so na široko pregnetli
    pregnêsti se ekspr.  priti skozi kaj ovirajočega: s težavo se je pregnetel skozi množico
    pregnetèn -êna -o: v trdem življenju pregneteni značaj; oblikovati pregneteno testo v hlebčke
SSKJ
pregnétati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 
  1. 1. s ponovnim gnetenjem dajati določeno obliko, lastnost: pregnetati glino, testo / pregnetala je moko z maslom
  2. 2. ekspr. oblikovati, predelovati: pesnik je misel pregnetal v ustvarjalnem ognju / pregnetati staro in preživelo
    pregnétati se ekspr.  premikati se skozi kaj ovirajočega: komaj se je pregnetal v množici
SSKJ
preprážiti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. s praženjem narediti, da dobi živilo rjavo barvo: na olju prepražiti čebulo; prepražila je še drobtine in moko
  2. 2. pripraviti jed na majhni količini vroče maščobe: prepražiti jetra; pren., ekspr. sonce ga je temeljito prepražilo
SSKJ
presejáti -séjem dov., preséj in presèj; presejál (á ẹ̑) narediti, da pride kaj skozi sito: presejati moko, pesek; presejati kaj skozi zelo tanko sito / moko presejati v skledo; pren. cenzura je presejala članke; čas preseje, kar je vrednega, drugo pa prepusti pozabi
    preseján -a -o: presejana moka
SSKJ
presípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ) s sipanjem spravljati kaj sipkega v drugo posodo: presipati moko iz vrečk v posodo; presipati žito / presipati pesek med prsti
SSKJ
preskrbováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. biti večkrat uspešen v prizadevanju priti do česa: preskrbovati ljudem zaposlitev / to podjetje preskrbuje menzi moko / agencija preskrbuje tudi zasebne sobe
  2. 2. delati, da kdo dobiva, kar potrebuje; oskrbovati: preskrbovati koga z zelenjavo / preskrbovati planinsko kočo z živili / menza preskrbuje več ustanov s toplo malico / studenec je preskrboval vso vas z vodo; rastline se preskrbujejo s hranilnimi snovmi
SSKJ
pretrésati -am nedov. (ẹ́) 
  1. 1. spravljati kaj sipkega, drobnega v drugo posodo: pretresati krompir v gajbe; pretresa moko v manjšo vrečo
  2. 2. vsestransko proučevati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve: pretresati dokaze; pretresati predloge za izboljšanje česa / njegovi romani kritično pretresajo politična in družbena vprašanja / na sejah so pretresali tekoče probleme so se pogovarjali o njih
  3. 3. vzbujati močen čustveni odziv, zlasti sočutje, žalost: taki dogodki človeka pretresajo / žalostni spomini ji pretresajo srce / Prešernove pesmi bralca pretresajo vzbujajo v njem občudovanje
  4. 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: državo so pretresali notranji boji, hude krize; svet pretresajo državljanske vojne / pretresali so ga dvomi; veselje, žalost pretresa njeno srce
  5. 5. ekspr. biti, pojavljati se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: grom pretresa dolino; kriki pretresajo zrak; streljanje pretresa temo
    ●     ekspr. mraz mi pretresa kosti zelo me zebe; star. mrzlica ga je pretresala tresla; star. ude mu pretresa strah zelo se boji
    pretresajóč -a -e: svet pretresajoče krize
SSKJ
pretrésti -trésem dov., pretrésite in pretresíte; nam. pretrést in pretrèst (ẹ́) 
  1. 1. spraviti kaj sipkega, drobnega v drugo posodo: pretresti krompir v gajbo; pretresti moko v vrečko / pretresti vročo mezgo v kozarce
  2. 2. s tresenjem narediti, povzročiti, da se kaka snov kje bolj enakomerno porazdeli: pred uporabo je treba zdravilo dobro pretresti / pretresti steklenico / pretresti blazino zrahljati
    // s tresenjem povzročiti, da kaj ni več trdno: sunek je pretresel hiše
  3. 3. vsestransko proučiti, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve: pretresti načrt programa; pretresti predloge; sklep naj se še enkrat pretrese / komisija je delo kritično pretresla / ta problem bi rad z njo še pretresel se o njem pogovoril
  4. 4. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti
    1. a) sočutje, žalost: njene besede so ga pretresle; ta nesreča, smrt je pretresla vse; ekspr. njen jok jih je pretresel do dna duše, srca, do kosti; brezoseb. pretreslo ga je, ko je to slišal
    2. b) občudovanje: veličastnost gor ga je pretresla / taka ljubezen jo je pretresla
      ●       ekspr. ta dogodek je pretresel gledališče v temeljih povzročil velike spremembe; ekspr. če ga dobim, mu bom pretresel kosti zelo ga bom natepel, pretepel; ekspr. grom je pretresel ozračje zelo je zagrmelo; ekspr. stanovanje so mu pretresli, njega pa zaprli temeljito preiskali, pregledali; ekspr. na kamniti cesti nas je dobro pretreslo utrujeni smo od tresenja pri vožnji po njej; ekspr. pri plesu se bodo gostje vsaj malo pretresli razgibali
    pretrésen -a -o: globoko pretreseni gledalci; pretresena od te misli, je odšla; žito je že pretreseno
    ●     pretresen do solz zelo, močno
SSKJ
pridévati -am tudi -ljem nedov. (ẹ́) star. dodajati: pridevati moko med mešanjem / ležeče tiskane besede pridevamo k samostalnikom postavljamo, dajemo; pridevati komu šaljive vzdevke dajati
● star. dosti so pripovedovali o dogodku in zraven tudi marsikaj pridevali si izmišljali
Število zadetkov: 71