Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
povodíti, -ím, vb. pf. selchen, räuchern, Mur., Št.-Cig., Jan., C.; povojeno meso, Gor.-Levst. (Rok.), jvzhŠt.; — rösten: povojeno proso, v katero so razbeljeno kamenje dejali, Mik.; — p. moko za žgance, kavo, (povaditi), Jarn., Cig., Jan., KrGora; povojena moka, Savinska dol.; — prim. veniti (= vędniti).
Svetokriški
preobrniti -nem dov. 1. spremeniti: Kadar je hotel per ohzeti v' Cani Galilei vodo v' vinu preoberniti nedol. ǀ tu veliku ſvoje ſaurashtvu je Samogal v' takorshno veliko lubeſan preobernit nedol. ǀ vſe veſseilie tiga ſveta v'shaloſt preobernesh 2. ed. ǀ Kakor ena druga Meduſa tega Kateri jo pogleda preoberne 3. ed. tega lepiga zhloveka v'eno gardo; inu strashno spako ǀ v' ſpumladi poshlem hudo meglo, de moko v' otrobi preberne 3. ed. ǀ s' shibo je bil po vodi udaril, inu taiſto v' krij preobernil del. ed. m ǀ Chriſtus vuodo je v' vinu preobernu del. ed. m ǀ vſe paklenske grenkuſti bi v'Nebeske slatkuſti preobernila del. ed. ž ǀ koku letu more biti, de veni uri ſe je vſe v' tem kloshtri preobernilu del. ed. s ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili del. mn. m ſolse v'shlahtne kamene ǀ Pater, gdu bi taku preproſt, inu nor bil, de bi ſe troshtal, de bodo ſvojo naturo prebarnili del. mn. m 2. spreobrniti: je hotel try velike greshnike v' teh gregah sapopadene preoberniti nedol. ǀ Ta druga je bila Clotildes, katera ſvojga Krajla Clodoueuſa, inn cello Fransko deshelo od Ajdouske vere h'Chriſtuſu preobernila del. ed. ž ǀ ſi bila te Ajdouſke Vuzhenike na pravo vero prebernila del. ed. ž ǀ ſveti Criſpus, inu Criſpinianus … veliku Ajdou na pravo katolish vero ſta preobernila del. dv. m 3. prevesti: kar je latinskiga nebom na ſlovensku preobernil del. ed. m preobrniti se 1. spremeniti se: vejm de bi tuojo milost perſilil v' ſerd ſe preoberniti nedol. ǀ ta ſvetli dan v'shalostno nuzh ſe preoberne 3. ed. ǀ voda v' dobru vinu ſe preoberne 3. ed. ǀ pishtola v'roki tiga greshniga Ajda ſe v'Crucifix preberne 3. ed. ǀ Slate lasy v'ſiue ſe preoberneio 3. mn. ǀ dan v'nuzh ſe je bil preobernil del. ed. m ǀ vaſha muzh, inu sdrauie bo v'ſlabust, inu v' bolesan ſe preobernila del. ed. ž ǀ bodezhe ternje ſe bo v' lepe gartroshe preobernilu del. ed. s ǀ ſrebru teh zhednoſti, inu dobriga djajna ſe je bilu preobernilu del. ed. s v' negnusne peine, inu v' neſnashne ſmety teh grehou ǀ vſe spishe ſo ſe v'ſlatu preobernile del. mn. ž 2. spreobrniti se: Prezej ſe preoberne 3. ed., inu ſueſt shlushabnik Boshj rata ǀ Preoberni vel. 2. ed. ſe h' Gospudu, inu poſti od hrehou, inu nehaj od hudiga ǀ tedaj S. Paulus ſe je bil vuſs preobernil del. ed. m v' Chriſtuſa ǀ njemu je vſe skuſi v' ſerzi ſtalu, de bi ta folk ſe spet nepreobernelc +del. ed. m h' temu malikovajnu ǀ skuſi pridige ſe ſò bily preobernili del. mn. m
Pleteršnik
presẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. durch ein Sieb, einen Reiter durchlaufen lassen, durchsieben, durchschlagen; moko, pesek p.; — presejan veter, feiner, durchdringender Wind, C.; — na drobnem situ je presejan, er ist ein durchtriebener Mensch, Z.
Pleteršnik
presẹ́jati, -am, vb. impf. ad presejati (sejem); = presevati: moko p.
Vorenc
presejati3 nedov., pollinitor, -oris, kateri moko preſeya, ali mlinar
Pleteršnik
presẹváč, m. 1) tisti, ki preseva (n. pr. moko), Cig.; — 2) die Klappe (in der Mühle), Cig.
Pleteršnik
presẹ́vati 1., -am, vb. impf. ad presejati; moko p., stolčeno rudo p., Cig.
Pleteršnik
pretrę́sti, -trę́sem, vb. pf. 1) durchschütteln; — p. se, durchschüttelt werden: dobro smo se pretresli na tem vozu; moko pretresti (v mlinu), das Mehl durchbeuteln, Cig.; — erschüttern (fig.); novica me je pretresla; strah me je pretresel; beseda božja pretrese človeka, Cig.; — 2) erörtern, recensieren, einer Kritik oder Prüfung unterziehen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; s pametjo dobro p. kaj, kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
prežgáti, -žgèm, vb. pf. 1) durchbrennen, durchsengen; podplat, suknjo si p.; — 2) an einem mäßigen Feuer schnell austrocknen, rösten, Cig.; einbrennen: p. moko; prežgana juha, die Einbrennsuppe; — 3) noch einmal brennen: prežgani vinski cvet, rectificierter Weingeist, Cig., DZ.; — prežgan, pfiffig, C.
Prekmurski
pritèpsti se -tepém se dov. pritepsti se, priti: Tú'sen Béla IV. sze neposztojecs v-Dálmácio pritepé KOJ 1848, 37; Lutheranszkih predgarov sze je pa teliko szem na Szlovenszko priteplo KOJ 1914, 132
pritèpeni -a -o podmeten, zgoščen z moko: zelje Dobro zafrigano, nej je pritepeno SIZ 1807, 35
Vorenc
pšeničen prid., F6, aleuron, pſhenizhna moka; arca pollinaria, ẛhkrinîa ẛa pſ[h]enizhno moko; panis triticeus, Pſhenizhen krúh; simila, -ae, vel similago, -nis, zveit od pſhenizhne moke, moka ṡa ṡhemle; similagineus panis, ṡhemle, leip beil pſhenizhin krúh; triticeus, -a, -um, pſhenizhen
Prekmurski
raspéti tudi razpíti -pném dov. razpeti, križati: Nero Czaſzar ga raſzpe doli kzemli zglávom BKM 1789, 328; i 'znyih nike bujete i raſzpéte KŠ 1771, 78; ráſzpi ga KŠ 1771, 94; Na kri'z me gori ráſzpeli BKM 1789, 66; gde ſzo ráſzpeli naſſega Goſzpodna KM 1796, 112; Gda bi ga ráſzpili KŠ 1771, 95; Na Jezusa vſzi kricſijo: Ráſzpiga BKM 1789, 84
raspéti se -pném se biti razpet, križan: Kriſztus oſzodjeni ſze vö pela i razpé KŠ 1771, 328; tá je pa dao Jezuſa bicsüvanoga naj ſze raſzpé KŠ 1771, 152
raspéti -a -o razpet, križan: raſzpétyje meurje TF 1715, 22; raszpét ie ABC 1725, A5a; raſzpétje, mrelje SM 1747, 44; pod Pontzius Pilátuſſem raſzpét je KŠ 1754, 98; raſzpéti na kri'z KŠ 1771, 700; i jasz preporácsam tebi moj raszpéti Jezus dnesz KM 1783, 65; Raſzpét ſzem na kri'zno drejvo BKM 1789, 235; raſzpét je, mr'o je KM 1790, 109; Od raſzpétoga Kriſztuſa 'zlájte KŠ 1771, 328; Mi pa prejdgamo Kriſztuſa, toga raſzpétoga KŠ 1771, 492; Cséſztimo te raſzpétoga BKM 1789, 63; I 'znyim vküp raſzpéti ſzo ga tüdi oſpotávali KŠ 1771, 153; Pod Ponzius Pilátuſem na kri'z raſzpéti KŠ 1754, 108; gde razpéti trpi moko KŠ 1771, 151; Raſzpét je KMK 1780, 7; Zdihávanye k-Razpétomi Jezuſſi KM 1783, 64; I razpéta ſzta 'znyim dvá razbojnika KŠ 1771, 95; I razpétiva 'znyim ſzta ga tudi pſzüvala KŠ 1754, 108
ráspnjeni -a -o razpet: I na kri'z raſzpnyen BKM 1789, 77
Svetokriški
raznesti -nesem dov. 1. razmetati, raztrositi: vſe pò hishi reſneſti nedol., inu pobiti ǀ celli puſt je vshemah hodel, inu noril, de vſe je hotel resneſti nedol., inu reſtargat ǀ ſe najdeio niketeri taku hudobni, de s' enu nezh bodo sazheli ſe tagotit, ſerditi … okuli ſebe tepſt, inu vſe pò hishi resneſt nedol. ǀ de bi prishli, inu vſe reſneſli del. mn. m, bobyli, inu Konzhali 2. raznesti: pride en vejter, resneſe 3. ed. ta pepeu ǀ taiſte je bil v' lufft vergel, de veiter yh je bil resneſil del. ed. m 3. razgnati (?): ta nar puſledna njega beſseda je bila, hudizh mene reſneſi vel. 2./3 ed. ǀ hudizh me vſemi, sludi me resneſi vel. 2./3 ed. ǀ pridite vſij hudizhij inu resneſiteme vel. 2. mn.+ ǀ De me ſludi vſel, de bi me hudizh resneſil del. ed. m ǀ De bi ga sludi obſedel, inu reſniſil del. ed. m ǀ de bi vſij hudizhij is' pakla prishli, inu tebe reſneſli del. mn. m, kakor malen moko ǀ je sapovedal vodam de ſo yh potopile; Angelzom de ſo yh pobili; hudizhom de ſo ijh resnesli del. mn. m 4. oklevetati: Bo ena shena brumna, pametna, dobra Gospodinia, s' obenim ſe veliku nepogouaria, kar jo resneſſeio 3. mn. de ſe veliku shtima, inu od ſebe dershi ǀ ſo neshli, de Suſanna je bila nedolshna, leta dua pak katera ſta letu resnesla del. dv. m, ſta bila shelma sapopadena
Pleteršnik
rumeníti, -ím, vb. impf. gelb machen; moko v maslu r., das Mehl bräunen, Cig., Dol.; r. jed, eine Speise bräunlich werden lassen, Vod. (Izb. sp.); — r. se, gelb werden.
Pleteršnik
sẹjáti, -sẹ̑jem, vb. impf. 1) säen; gosto, redko s.; pšenico po ledu s. = sich vergeblich bemühen, Cig.; — prepir s. med ljudi; — denar s., mit dem Gelde wüsten, Cig.; — bolezen s., eine Krankheit durch Ansteckung verbreiten, Cig.; — 2) mit dem Sieb reinigen, sieben, reitern; moko s.; s. phano rudo, das gepochte Erz rädern (mont.), Cig.; — 3) kolo, voz seje, das Rad, der Wagen gleitet oder wackelt hin und her, Dol.; — praes. sẹ̑jam, Mik., ogr.-Valj. (Rad); škrjančku pojejo otroci: Sej, sej, sejaj sejaj! Pjk. (Črt.); Veter veja, s snegom seja, Npes.-Vraz.
Vorenc
sejati nedov., F24, adagia sunt: kakòr ſo ſjali, taku bodo ẛhèli; cribrare, ſjati ṡkuṡi reſhetu, reſhetati, ozhiniti; diſserere, reſjati, ſem ter tám ſjati; incernere, ṡkuṡi ſytu ſjati; insitor, tá kir zeipi, ſady, ſeye; interserere, v'meis ſjati, v'meis ſaditi, v'meis ṡméſhati; isatis, -tis, enu ṡeliṡzhe ṡa plavu farbanîe, ſe verteh ſeye, kateri ſuknu farbajo ga poṡnajo; medica, -ae, enu ṡeliṡzhe kakòr grahor, ſe ſeye ṡhivini h'karmi; napina, -ae, nyva, proſtor, ali meiſtu, kir ſe reipa, ali kolṡzhiza ſeye; pollinarium cribrum, ſitu ṡa moko ſjati; praesere, naprei ſjati; proseminare, ſem ter tám ſjati, vun reſjati; rapina, -ae, tudi enu meiſtu kir ſe reipa ſeye; reseminare, ṡupèt ſjati, preſjati; reserere, ṡupèt ſaditi, ali ſjati; restibilis ager, nyva, katera ſe vſaku leitu ſeye; sator, -oris, ſeiviz, kateri ſeye, ali ſady; sementicus, -a, -um, kar ſe puſty ſjati, ali ṡaſjati; semen spargere, ſjati; seminare, ſjati; serere, poſjati, ſjati, ſiati, ſjanîe [str. 265b ]; subserere, ṡdaici ṡa enim ſjati, ali ſaditi; viciarium, -rÿ, nyva ṡa graſhizo, kir ſe grahoviza ſeye
Vorenc
sito s, F10, capisterium, enu ſitu, ali reſhetu; colare, ziditi, ṡkusi ſytu, ali eno ruto; cribrum, reſhetu, ſitu; shitu, ſitu. cribrum; cribrum farinaceum, ſitu ẛa moko; incernere, ṡkuṡi ſytu ſjati; incerniculum, ſytu; pollinarium cribrum, ſitu ṡa moko ſjati; subcerniculum, ſytu
Prekmurski
slùga tudi slǘga -a tudi -e m služabnik, sluga, hlapec: nedelai ni ſzlüga TF 1715, 14; Tvoj ſzlüga ſzem KŠ 1754, 157; je Jezus Kriſztus ſzluga vcsinyeni KŠ 1771, 481; Dober Szluga KM 1790, 42; ſzlüga moj le'zi KŠ 1771, 24; Ne poſelei tvojega blisnyega ſene, ni ſzlüga TF 1715, 17; blisnyeg ſzlüga TF 1715, 17; bli'znyega ſzlüga KŠ 1754, 64; Od du'znoga ſzluga KŠ 1771, 58; Vzemi z-rouk tvojega ſzlugo ete Áldov KM 1783, 114; ercsém ſzlugi mojemi KŠ 1771, 25; Ne poselei ni szluga ABC 1725, A4b; Ne poſelei ni ſzluga SM 1747, 46; ne selei ni ſzlugo lüczkoga SM 1747, 89; tvojega ſzlügo KŠ 1754, 243; Ne po'zeli ni ſzluga KŠ 1754, 64; mela ſzta pa i Ivana ſzlugo ſzebom KŠ 1771, 381; Zdr'zi ſzluga tvojga BKM 1789, 3b; Izraela ſzlugo ſzvojga Je prijao BKM 1789, 16; je po ſzlugi Moyſeſſi vönka zgláſzo TF 1715, 12; K-Filemoni piſzani z-Rima po ſzlugi Onezimuſi KŠ 1771, 666; Goſzpodne, nejdi na ſzoudbo ſztvojim ſzlugom KŠ 1754, 68; da ni ſzlügi nebodo mogli skouditi KŠ 1754, 224; Blá'zeni ſzo ſzlugi oni KŠ 1771, 213; Ocsé mega prekléczi ſzlugi BKM 1789, 9; Vaſi Szlügi BKM 1789, 122; oni pa, ki bougajo, ſzo decza ali ſzlugi KM 1790, 82; gledoucs .. c. ſzlugov KŠ 1771, 656; ravnaj k-tebi ſzrczá tvojih ſzlugov KM 1783, 11; Szlugov i Szlü'zbenicz Sztáva BRM 1823, VII; ki ſzi tvojim ſzlugom dopuſzto KM 1783, 11; Angele, nai varujo tve ſzluge SM 1747, 65; 1. ſzluge trouſta KŠ 1771, 702; Pa je poſzlao ſzlüge KŠ 1771, 70; za ſzlüge moko BKM 1789, 69; I poſzlali ſzo vucsenike ſzvoje z Herodeſovimi ſzlugi KŠ 1771, 73; Goszpôd bode szôdo i nad szlugami szvojimi sze szmilüje TA 1848, 111
Prekmurski
spišǘvati -ǜjem nedov. opisovati: Moko i ſzmrt ſzpisüje KŠ 1771, 263; Nevidoucso jo Pláto ſzpisüje SŠ 1796, 93
Svetokriški
spomlad -a m pomlad: Sa desham pride lepu ureme, sa oblazhnem pride ſonze, sa ſimo pride ſpumlat im. ed. ǀ ta veſſeli ſpumlat im. ed. je prishal ǀ ta oſtra ſima vashih dush je preshla, inu ſpumlad im. ed. je prishal ǀ tergai roshe, dokler je spumlat im. ed. ǀ am perneſſe veſſeli ſpumlat tož. ed. ǀ videm duhouni ſpumlad tož. ed. teh dush ǀ v' ſpumladi mest. ed. poshlem hudo meglo, de moko v' otrobi preberne ǀ je hotel v' spumladi mest. ed. na nogah, inu na rokah s' debelimi shibli preboden biti ǀ Tern v'ſpumladi mest. ed., kadar je bil poln zvejtia, ſe je bil preuſel ter ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia Moškega slovničnega spola je tudi → jesen.
Število zadetkov: 76