Fran

móka -e ž (ọ́)
1. izdelek, ki se pridobi z mletjem žita in uporablja za pripravo živil: moka se kvari; presejati moko; stresti moko iz vreče; mleti v moko; ribo povaljati v moki; prt posuti z moko; z moko zaprašena obleka; golaž zgostiti z moko; kakovost moke; vreča moke; biti bel od moke; žganci iz ajdove moke; gleda kakor miš iz moke / bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; črna moka pšenična ali ržena moka, ki vsebuje veliko količino otrobov; enotna moka pšenična moka, ki vsebuje normalno količino otrobov; ječmenova, koruzna, pšenična moka; krušna moka
2. s prilastkom temu izdelku podoben prah, dobljen iz kake snovi: apnenčeva moka; kokosova, krompirjeva moka; krmilna moka; potresti s sladkorno moko
3. nar. tanka voščena prevleka na listju in sadežih; poprh: slive že dobivajo moko / grozdje je v moki
● ekspr. iz te moke ne bo kruha prizadevanje se ne bo uresničilo, ne bo dalo pričakovanega rezultata; ekspr. ta pa ni iz zadnje moke ima razmeroma veliko sposobnosti
♦ agr. hmeljna moka grenek rumen prah na krovnih listih hmeljevih plodov; lupulin; kostna moka gnojilo ali krmilo iz zmletih kosti; krvna moka krmilo iz posušene in zmlete krvi; mesna moka krmilo iz posušenega in zmletega živalskega mesa; ribja moka krmilo iz posušenih zmletih rib in ribjih odpadkov; živalska moka krmilo, ki se pridobiva s sežiganjem živalskih trupel; bot. moka mokovec; gastr. mehka moka iz zelo drobnih delcev; ostra moka iz drobnih delcev; les. lesna moka zmleti lesni odpadki kot industrijska surovina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

móka -e ž

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024

mòka -e ž muka, trpljenje: Ár bode teda velika moka KŠ 1771, 80; ſzpráve moke ſzvoje vBogé ti nadeljai SM 1747, 89; zvün Kriſztuseve moke KŠ 1754, 137; gde od nyegove moke i ſzmrti KŠ 1771, 160; Nyegovo nedusno moko imámo gláſziti TF 1715, 41; moko ie szterpo pod Pontiusem ABC 1725, A5a; moko je ſzterpel SM 1747, 44; Moko je ſztrpo KŠ 1754, 97; Teda dájo váſz na moko i vmorijo KŠ 1771, 79; Moko je trpo KMK 1780, 7; I sztrpi moko grejha BKM 1789, 14; ſze je i ſzkázao 'zivoucſi po moki ſzvojoj KŠ 1754, 112; ſzvojov drágov kervjov ino neduſnov mokov TF 1715, 22; kie nám ſzvojom mokom i ſzmertjom odküplenye ſzpravil SM 1747, 59; oſzloboudo ſzvojov nedú'znov mokouv KŠ 1754, 98; nad nyegovov mokov KŠ 1754, 216; vſze tve moke obeſzelio mene SM 1747, 69; Vnouge moke mantrájo KŠ 1754, 145; Ni moke, ni nevoule BKM 1789, 11; od nézgovorni mok da oſzlobodi SM 1747, 84; Gda ſze oni zvüna tej mouk Vidijo KŠ 1754, 274; ſzi náſz Oſzloubodo mouk peklénſzki BKM 1789, 237; Da bi ga môk mentüvao KAJ 1848, 147; Tusne moke Poſzlühni SM 1747, 70; geto je vſze moke pretrpo KŠ 1754, 115; gda je ſztrasne z-ocsmi vid’la moké Sziná KM 1783, 239; Kteri ſze je dáo za náſz na moke BKM 1789, 58; Vu mokaj KŠ 1754, 144; bodoucsi vu mokaj, vido je Abraháma KŠ 1771, 226; po vnougi rázlocsni mokáj pridemo na vekivecsno blá'zenſztvo KŠ 1771, 848; zrázlocsnimi boleſznoſztmi i mokami obvzéte KŠ 1771, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

moka ž, F21, aleuron, pſhenizhna moka; alica, -ae, alicastrum, od perjovize moka; blattae pistrinarie, zhervje, ali moli v'moki; cribrum farinaceum, ſitu ẛa moko; farina, -ae, moka; polenta, -ae, jezhmenova moka roshtana, ṡganzi; pollen, -nis, vel pollis, pollinis, zveit od moke: tudi malinṡki práh; simila, -ae, vel similago, -nis, zveit od pſhenizhne moke, moka ṡa ṡhemle

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

moka -e ž moka: Ta je taista zhudna, inu shegnana Moka im. ed. Eliaſa Preroka, katera v'hishi te bogabojezhe vduve nikoli nej pomankala ǀ nej imela kakor s' eno peſt moke rod. ed. ǀ nej druſiga imela, ampak eno peshizo moke rod. ed. ǀ shitu je v' malen noſsil, moko tož. ed. pak v' meſtu ǀ gredò na gmaino ijskati sheliszhe, de bi s'moko or. ed. smejshali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mókar -ja m (ọ̑)
nekdaj trgovec z moko: peki in mokarji; bel kot mokar
♦ zool. žuželka, katere ličinka s trdim oklepom živi zlasti v moki, Tenebrio molitor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mókar -ja m z -em člov. (ọ̑) |trgovec z moko|
mókarica -e ž, člov. (ọ̑) ~e na trgu |prodajalke moke|
mókarjev -a -o (ọ̑)
mókaričin -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mokar [mọ̑kar] samostalnik moškega spola

trgovec z moko; mokar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mokaríja -e ž (ȋ)
star. trgovina z moko: ima gostilno in mokarijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mókast mókasta mókasto pridevnik [mókast]

1. ki je iz moke 1. ali vsebuje moko 1.; SINONIMI: močnat, moknat

2. ki spominja na moko 1. ali je tak kot pri moki 1.; SINONIMI: močnat, moknat

STALNE ZVEZE: mokasta jablanova uš, mokasta kapusova uš, mokasta uš
ETIMOLOGIJA: ↑moka

1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil

1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil

1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil

1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

mókati -am nedov. (ọ̄)
potresati z moko: mokati prt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

móknat móknata móknato pridevnik [móknat]

1. v nekaterih zvezah v obliki moknati ki je iz moke 1. ali vsebuje moko 1.; SINONIMI: močnat, mokast

2. ki spominja na moko 1. ali je tak kot pri moki 1.; SINONIMI: močnat, mokast

3. ki je posut z moko ali umazan od moke

ETIMOLOGIJA: ↑moka

1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil

1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil

1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil

1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

móknat -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na moko:
a) moknati del zrna; moknata snov / bil je ves moknat / moknat krompir bolj suh jedilni krompir
b) slive so lepo moknate
2. izsušen, krhek (zaradi prezrelosti): moknate hruške
♦ bot. moknati jeglič rastlina s poprhom na spodnji strani listov in rdečkastimi cveti v socvetju, Primula farinosa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

náime tudi nájme prisl.
1. namreč, izraža dopol-njevanje, pojasnjevanje prej povedanega: Koliko tálov má molitev Dva naime TF 1715, 26; okornoſzt k-Bougi naime pa, gda ſze koga bole bojimo KŠ 1754, 9; gda je nyega oszlôbodo z rok nepriátelov, naime z rok Saula TA 1848, 12; Bê'zi naime pred radosztjov KAJ 1848, 250
2. v vezniški rabi za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega: vu Czirkvi delajo, naime gda greisnike vönka zapréjo TF 1715, 35; od mojega detinſztva malü, naime pak záto, kai ſzi TF 1715, 46; do etoga csasza, naime pa zato, kai szi ABC 1725, A5b; za tvoio moko, kteri ſzi na ime teda imel SM 1747, 59; Ár ſzem na eto na ime váſz vucso SM 1747, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

nakupíti in nakúpiti -im dov. (ī ú)
s kupovanjem priti do česa: nakupiti živež in obleko; šla je nakupit nekaj drobnarij; nakupiti kaj na črno nezakonito, skrivaj / moko in druga živila nakupijo na začetku meseca

nakúpljen -a -o:
nese polno košaro nakupljenih stvari

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

namléti -méljem dov., nam. namlèt/namlét; namlétje; drugo gl. mleti (ẹ́) kaj ~ moko; slabš. namleti komu kaj Namlela mu je vse mogoče reči |izrekla, povedala|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

naštokati ► našˈtọːkat -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

natrésti -trésem dov., nam. natrést/natrèst; natrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) kaj ~ moko v vrečo; natresti kaj z/s čim ~ poti s peskom posuti; natresti komu/čemu kaj ~ kokošim zrnje; publ. Natresli so jim štiri gole dali; poud. ~ komu peska v oči |zavestno prikriti mu resnico|
natrésti se -trésem se (ẹ́) Na tem vozu smo se pa res natresli; poud. Natresli so se neznani in znani ljudje |prišli so|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

nazveščávati tudi nazveiščávati in nazvejščávati -am nedov. oznanjati: Nyegovo moko imamo nazveſcsávati TF 1715, 41; Zakai ſze moremo ſzmerti ino nyou nazvezcsávati SM 1747, 40; Nyegovo ſzmert moremo nazveſcsávati SM 1747, 40; Bo'zo rejcs nazvescsávati KŠ 1754, 103; Koteroga zdaj vám, Zdikom nazvescsávam BKM 1789, 26; Koterega cséſzt nazvescsáva KŠ 1754, 102; Ti ſzi Ocsé Rejcs vekvecsna, Stero Adami obecsa, Abrahami nazvejscsáva BKM 1789, 1; jezik, z-sterim nazvescsávamo KOJ 1833; ſzmert Goſzpodnovo nazveizcsávaite (oznanuite) SM 1747, 24; vuszta moja bodo nazvesztsávala hválo KOJ 1845, 129; ſteroga ſzmo vám nazvescsávali KŠ 1754, 2b; Zvelicſitela, koga ſzo Proroczke nazvejscsávali KM 1796, 78
nazveščávati se -am se oznanjati se: ino sze je nyé vöra po vszem szvejti nazvesztsávala KOJ 1845, 75; ſtera ſzte vu vüha gúcsali vkamuraj, nazveſcsávalo ſze bode na ſztrehaj KŠ 1771, 211

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

nedúžen -žna -o prid. nedolžen: Ágnecz bosi nedusni SM 1747, 91; ſzvéti, nedu'zni KŠ 1754, 103; Te nájcsiſztejſi i nedu'zni Agnecz KŠ 1771, 488; ſzkrvjouv Agnecza nedú'znoga KŠ 1754, 119; tvoiega lüblénoga ſzina neduſne ſzmerti Aldov SM 1747, 61; Nyegovo nedusno moko imámo gláſziti TF 1715, 41; Jesussa Kristussa britko moko, nedusno ſzmert SM 1747, 60; ino neduſnov mokov TF 1715, 22; nego nedú'znov mántrov KŠ 1754, 119; Naj bodete nekrivicsni i nedú'zni otroczi Bo'zi KŠ 1771, 595; sütajo za nedú'snimi cserámi KOJ 1845, 86
nedúžni -a -o sam. nedolžni: na csataj vmori nedú'znoga TA 1848, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.