Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
znák1 -a m (ȃ)
1. dogovorjen lik, ki ima določen pomen: ta znak pomeni bolnišnico, letališče; napisati, narisati znak; razpoznavati, uporabljati znake; dogovorjeni, ustaljeni znaki; grafični, pisni znaki; znak iz več črk in številk; znak za deljenje; znaki na načrtu, zemljevidu; oblika, pomen znaka; črke, simboli in drugi znaki / jezikovni, korekturni, prometni znaki; znaki na igralnih kartah
// lik, ki označuje, pomeni določeno osebo, organizacijo: izdelovalec je na zadnji strani kipa vklesal svoj znak; klubski znaki na oblačilih športnikov; znak društva, organizacije / zaščitni znak
// predmet z dogovorjeno obliko, lastnostjo, ki ima določen pomen: znaki častniškega čina / krona in drugi vladarski znaki / postaviti prometne znake
2. gib, zvok, s katerim se
a) kaj sporoča: sporazumevati se z znaki / dati komu znak z glavo, roko / žvižg je znak za napad, odhod
b) na kaj opozarja: svetlobni, zvočni znaki / opozorilni, signalni znak; znak za nevarnost
3. kar omogoča sklepanje na
a) nastop, pojavitev česa v (bližnji) prihodnosti: nekateri znaki kažejo, da se bo kmalu vrnil; dobri, slabi znaki / to je gotovo znak nesreče znamenje
b) obstoj česa: soditi po vidnih, zunanjih znakih; dihanje, prehranjevanje, rast in drugi življenjski znaki; umetniško delo kot znak umetnikove ustvarjalne moči
4. navadno z rodilnikom kar kaže na obstoj tega, kar izraža samostalnik: kazati znake napetosti, živčnosti; opaziti znak olajšanja, zaskrbljenosti na obrazu; vidni znaki staranja, utrujenosti / bolezenski znak sprememba, ki kaže na določeno bolezen ali je značilna zanjo / nadaljevati stavko v znak nestrinjanja, protesta
5. navadno s prilastkom lastnost, sestavina, ki označuje, določa kaj: ugotavljati skupne znake pri opazovanih pojavih / bistveni znaki kakega pojma
● knjiž. astrološki znaki zodiakalna znamenja; knjiž. biti rojen v znaku bika v znamenju bika
♦ adm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; avt. znak stop in stop znak v križišču, pred katerim mora voznik vozilo ustaviti; znak ustavi; znaki za obvestila za opozarjanje na bližino objektov, kjer so na razpolago določene storitve; biol. spolni znaki znaki, pojavi, po katerih se razlikujejo med seboj pripadniki iste vrste glede na spol; primarni spolni znaki spolni organi, spolne žleze; glasb. prestavni znak za znižanje ali zvišanje tona za polton ali dva poltona ali za vračanje na prvotno višino; predznak; jezikosl. diakritični znak ki pri črkah zaznamuje poseben izgovor; mehki znak trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; trdi znak osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; lov. strelni znak značilni gib, reakcija zadete živali glede na mesto zadetka; mat. znak minus, plus; num. emisijski znak na kovancu ali bankovcu, značilen za določeno izdajo; papir. vodni znak v mokro papirno snov vtisnjen znak na bankovcu, pisalnem papirju, viden pri presvetlitvi; pravn. blagovni znak zaščiten grafični, črkovni, številčni znak za razlikovanje istovrstnega blaga; storitveni znak zaščiten grafični, črkovni, številčni znak za razlikovanje istovrstnih storitev v gospodarskem prometu; znak kakovosti ki dokazuje, da kakovost blaga, izdelka ustreza določenim predpisanim zahtevam; ptt klicni znak zvočni ali svetlobni znak, s katerim se kdo kliče k telefonskemu, telegrafskemu aparatu, napravi; tisk. tiskarski znaki za črke, ločila in druga znamenja; zal. bralni znak vložen znak za zaznamovanje strani; tiskovni znak črka, znak v rokopisu ali natisnjenem besedilu, po katerem se izračunavata obseg in plačilo izdaje

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Dolenje Mokro Polje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dolenjega Mokrega Polja samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Šentjernej
IZGOVOR: [dolénje môkro pólje], rodilnik [dolénjega môkrega pólja]
BESEDOTVORJE: Dolenjemokropoljčan in Mokropoljčan, Dolenjemokropoljčanka in Mokropoljčanka, Dolenjemokropoljčanov in Mokropoljčanov, Dolenjemokropoljčankin in Mokropoljčankin, dolenjemokropoljski in mokropoljski

Slovenski pravopis

Pravopis
móker môkra -o tudi móker môkra -ó; bolj ~ (ọ́ ó ó; ọ́ ó ọ̑) ~ rokav; ~ do kolen; poud.: ~a jesen |deževna|; ~o oko |solzno|; ~ od napora |znojen|
môkri -a -o (ó) urad. ~ žig
môkro -ega, v predl. zv. mókro s, snov. (ó; ọ̑) žarg. ponuditi gostu kaj ~ega pijačo; sedeti na ~em; potovati po suhem in po ~em |po vodi|; sejati v ~em
môkrost -i ž, pojm. (ó)
Pravopis
môkro1 tudi mokró nač. prisl. (ó; ọ̑) ~ gledati; ~ se svetiti
Pravopis
môkro2 tudi mokró povdk. (ó; ọ̑) Na vrtu je še ~
Pravopis
otrésniti -em dov. otrésnjen -a; otrésnjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ mokro brisačo; otresniti z/s čim poud. ~ z glavo |stresti|
Pravopis
poslánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; poslánjanje (á; ȃ) ~ mokro posodo ob steno
poslánjati se -am se (á; ȃ) pokr. vzh. naslanjati se
Pravopis
víti1 víjem nedov. víj -te, -óč; víl -a, vít, vít -a; vítje; (vít/vìt) (í) kaj ~ mokro brisačo; neobč. ~ vence plesti, spletati; viti koga Vili so ga krči; brezos., poud. Po trebuhu ga ~e |črviči|; redk. Burja ~e močno piha
víti se víjem se (í) ~ ~ od bolečine; Cesta se ~e navzgor

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
močíti móčim nedov.
kaj delati kaj mokro, navadno z vodo
SINONIMI:
star. kropiti
GLEJ ŠE SINONIM: deževati, namakati, zamakati
GLEJ ŠE: opravljati1, jokati, jokati, popivati
Celotno geslo Sinonimni
omehčáti se -ám se dov.
1.
izraža, da kaj spremeni svoje lastnosti tako, da postane mehko, mehkejše
SINONIMI:
2.
ekspr. izraža, da kdo postane pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva; postati manj strog, bolj mil
SINONIMI:
star. omečiti se, ekspr. omediti se, ekspr. umediti se, star. umehčati se, ekspr. zmehčati se
GLEJ ŠE SINONIM: raznežiti se
Celotno geslo Sinonimni
razmočíti -móčim dov.
kaj narediti kaj zelo mokro, mehko, navadno z vodo
SINONIMI:
zastar. razkvasiti
Celotno geslo Sinonimni
teló -ésa s
1.
snovni del človeškega ali živalskega bitja
SINONIMI:
knj.izroč. fizis, knj.izroč. meso, ekspr. telesce, knj.izroč. telesno1, ekspr. telešček, star. život
2.
geom. s ploskvami omejeni del prostora
SINONIMI:
geom. geometrijsko telo
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik sveto rešnje telo  pojmovnik sveto rešnje telo  pojmovnik sveto rešnje telo  pojmovnik zakonodajno telo
GLEJ ŠE SINONIM: organ, trup, trup
GLEJ ŠE: organ, skupina, skupnost, svetilo, truplo, tujek, stran1, stran1, zelo
Celotno geslo Sinonimni
zamákati -am nedov.
1.
kaj nezaželeno prehajajoč skozi kaj, delati kaj mokro, vlažno
SINONIMI:
knj.izroč. močiti
2.
nezaželeno biti tak, da lahko prehaja skozi voda
SINONIMI:
nar. natekati, nar. pretekati, ekspr. puščati, knj.izroč. zatekati
Celotno geslo Sinonimni
zmočíti zmóčim dov.
kaj narediti kaj mokro, navadno z vodo
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: pomočiti
GLEJ ŠE: spiti

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
ovíti ovíjem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prekriti koga/kaj
(S širokim šalom) si je ovila vrat.
2.
kdo/kaj namestiti koga/kaj okrog/okoli koga/česa / po/na kom/čem / kje / kod
Šal si je ovila okoli vratu.
3.
kdo/kaj narediti kaj manj mokro
Perilo je ovila /kar na roke/.
Celotno geslo Vezljivostni G
súkati -am in súčem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj navijati, krožno obdelovati koga/kaj okoli koga/česa / na koga/kaj / kod / kam
(S posebno navijalko) si je sukala nit na tulec.
2.
kdo/kaj premikati koga/kaj okoli osi
Mokro brisačo je /močno/ sukal v obe strani.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj spretno uporabljati kaj
Ta pa zna spretno sukati kuhalnico.
Celotno geslo Vezljivostni G
víti víjem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj krožno obdelovati koga/kaj
Mokro brisačo je /močno/ vil.
2.
kdo/kaj navijati koga/kaj okoli koga/česa / na koga/kaj / kod / kam
(S posebno navijalko) si je vila nit na tulec.
3.
kdo/kaj dajati koga/kaj v nenaravne, težavne položaje
Ženske so si /obupano/ vile roke.
4.
iz narodopisja kdo krožno oblikovati kaj
Otroci so vili kačo.
Celotno geslo Vezljivostni G
zalíti -líjem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj narediti kaj bolj vlažn-ega/-o
Zalila (jim) je cvetje (s postano vodo).
2.
kdo/kaj narediti kaj ‘hrano/pijačo’ bolj redko, mokro
Omako si je zalila (z belim vinom).
3.
kdo/kaj narediti kaj polno
Zidarji so zalili vse špranje v zidu.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj nevidn-ega/-a/-o
Reka je zalila travnik /čez in čez/.
5.
kdo/kaj narediti kaj polno
Zidarji so zalili drogove (z betonom).
6.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj opazno čustveno prizadeti kaj
Pot (ji) je zalil obraz.
7.
čustvenostno kdo/kaj narediti kaj bolj slavnostno
Novorojenca so /izdatno/ zalili.
8.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj opazno čustveno zajeti koga/kaj
Zalila jo je groza.

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
uhó Frazemi s sestavino uhó:
bíti nasmeján do ušés, bíti [šè] móker za ušési, bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj], [da] pri ušésih vèn gléda kómu, dêbel je za ušési, do ušés se je smejálo kómu, govoríti glúhim ušésom, iméti jíh [pólno] za ušési, iméti kosmáta ušésa, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti oslôvska ušésa, iméti répo v ušésih, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, naletéti na glúha ušésa, nasmeján do ušés, našpíčiti ušésa, navíjati kómu ušésa, navíti kómu ušésa, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, oslôvska ušésa, píši me v uhó, pišmeúh, pišmevúh, pri ušésih kómu kàj vèn gléda, príti kómu na ušésa, príti skózi šivánkino uhó, répa ráste kómu v ušésih, sáma ušésa so kóga, sedéti na ušésih, smejáti se do ušés [kómu], sténe imájo ušésa, vléči na ušésa, z očmí in ušési, zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés, zapisáti si kàj za uhó, zardéti do ušés, zardévati do ušés

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
sočȋvje -a s
Število zadetkov: 103