Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti]
    1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati
    2. v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati
    3. v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah
      3.1. v obliki cediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno mediti
FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...
SSKJ²
čŕv -a m (ȓ)
1. drobna žival mehkega, podolgovatega telesa, navadno škodljiva: črv gomazi, leze; pohoditi črva; zvija se kot črv / črv razjeda les; v mesu so se zaredili črvi; črv v jabolku; pren. njihovo kmetijo je že zdavnaj začel glodati črv
// ekspr., navadno s prilastkom moreč, uničujoč občutek ali misel: črv gloda, grize v srcu; črv kesa, ljubosumnosti
2. rač. program, ki se lahko sam razmnožuje, širi po računalniškem omrežju in ovira, onemogoča delo z računalnikom: črv se po elektronski pošti širi zelo hitro; internetni črv; virusi in črvi
3. ekspr. nepomemben, neznaten človek: v njihovih očeh smo le črvi
4. kljuvajoče gnojno vnetje na prstu: ima črva na prstu
● nizko že dolgo ga jedo črvi je mrtev; godi se mu kot črvu v loju živi v izobilju, udobno; ta človek je pravi knjižni črv knjižni molj
Pleteršnik
grȋzəc, -zca, m. grizci, die Nagekerfe, Cig. (T.); — grizec = molj, Hip.-C.
Celotno geslo Frazemi
kabinéten Frazemi s sestavino kabinéten:
kabinétni mòlj
Celotno geslo Frazemi
kláda Frazemi s sestavino kláda:
bíti vklénjen v kládo, dáti kóga v kládo, kláda kládasta, kláda leséna, kláda pijána, kláda pijánska, lén kot kláda, léna kláda, ležáti kàkor kláda, ležáti kot kláda, pásti kot kláda, pijàn kot kláda, spáti kot kláda, státi kot kláda, tŕd kot kláda, vkleníti kóga v kládo, zaspáti kot kláda
SSKJ²
knjížen -žna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na knjigo: knjižni hrbet, ovitek; nagrada za najboljšo knjižno opremo / knjižna omara, polica / knjižni sejem; novosti s knjižnega trga / knjižni katalog, oglas; delo je izšlo v priljubljeni knjižni zbirki / uveljavil se je kot knjižni ilustrator / njegove pesmi so izšle v knjižni obliki
● ekspr. knjižni molj kdor zelo veliko bere, študira
// literaren: izdajati knjižni časopis / delo je njegov knjižni prvenec
2. jezikosl. nanašajoč se na kodificirani jezik jezikovne, narodnostne skupnosti: knjižni jezik; knjižna izreka
3. ki se rabi za knjiženje: knjižni stroj
♦ ekon. knjižni denar imetje na bančnem računu, ki se uporablja kot plačilno sredstvo; tisk. knjižni tisk tehnika visokega tiska s črk in klišejev
    knjížno prisl.:
    ta izraz zveni nekoliko knjižno
Celotno geslo Frazemi
knjížen Frazemi s sestavino knjížen:
knjížni mòlj
SSKJ²
korúzen -zna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na koruzo: koruzna slama; koruzno steblo, zrno / koruzni zdrob; koruzna moka / koruzni kruh, močnik; koruzni žganci
♦ agr. lasje na koruznem storžu zelo podaljšani vratovi pestičev; zool. koruzni molj molj, ki povzroča škodo zlasti na koruzi, Sitotroga cerealella
Celotno geslo eSSKJ
korúznik korúznika samostalnik moškega spola [korúznik]
    1. manjša podolgovata stavba za sušenje in hranjenje koruznih storžev; SINONIMI: koruznjak
    2. ekspresivno kdor s kom živi v zunajzakonski skupnosti ali nesklenjeni partnerski zvezi
ETIMOLOGIJA: ↑koruza
Pleteršnik
lẹ́šča 2., f. molj v panju, die Wachsmotte (galeria mellionella), Sv. Duh pri Krškem (Dol.)-Erj. (Torb.).
Čebelarstvo
mála voščéna véšča -e -e -e ž
Celotno geslo Etimološki
metljȃj -a m
Celotno geslo Etimološki
mlẹ́ti mẹ́ljem nedov.
Prekmurski
mòl -a m molj: Moly; mol KOJ 1833, 165; niti ga mol ne ſzkvari KŠ 1771, 213; pod té ſze presztréjo moli KM 1783, 200; Najménši metuli szo moli AI 1878, 33; i vas gvant je molov jejſztvina vcsinyeni KŠ 1771, 752; ki vnogo féle lepoga gvanta molom vi dr'zite BKM 1789, 446
Celotno geslo eSSKJ
mòlj môlja samostalnik moškega spola [mòl]
    majhen nočni metulj, katerega ličinka se prehranjuje navadno z organskimi tekstilnimi vlakni ali žitom; primerjaj lat. Tineidae
STALNE ZVEZE: oljčni molj, porov molj
FRAZEOLOGIJA: knjižni molj, pisarniški molj
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mol'ь, hrv., srb. mȍlj, rus. mólь, češ. mólь < pslov. *mólь iz ↑mleti, prvotno torej *‛ki melje (koristne stvari v prah)’, tako kot stnord. mǫlr ‛molj’, stind. malūka- ‛vrsta črva’ - več ...
SSKJ²
mòlj môlja m (ȍ ó)
droben metulj, katerega ličinka uničuje tekstilno blago, žito: molji so poškodovali obleko v omari; s škropljenjem uničiti molje; blago je razjedeno od moljev; impregniran proti moljem
● ekspr. knjižni molj kdor zelo veliko bere, študira
♦ zool. suknarski molj; žitni molj
Pravopis
mòlj môlja m z -em živ. (ȍ ó) sredstvo proti ~em; člov., poud. knjižni ~ |vnet bralec|
môljev -a -o (ó)
Celotno geslo Sinonimni
mòlj môlja m
droben metulj, katerega ličinka uničuje tekstilno blago, žitopojmovnik
SINONIMI:
zool. hišni molj, zool. suknarski molj
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik knjižni molj
Celotno geslo Frazemi
mòlj Frazemi s sestavino mòlj:
kabinétni mòlj, knjížni mòlj, pisárniški mòlj
Celotno geslo Etimološki
mȍlj mólja m
Število zadetkov: 40