volílen -lna -o [voliu̯na in volilna] prid. (ȋ)
nanašajoč se na voljenje, volitve: volilni izidi; volilni postopek, sistem / volilna pravica, svoboda / volilna udeležba / volilni glas, listek; volilni imenik seznam volilnih upravičencev; volilni mož oseba, izvoljena z nalogo, da v imenu svojih volivcev opravi končne volitve; volilni odbor odbor, ki skrbi za pravilno izvedbo volitev na določenem volišču; volilni upravičenec; volilna komisija komisija, ki skrbi za nadzor, pravilno izvedbo volitev na vseh voliščih in objavlja končne, uradne rezultate volitev; volilna skrinjica skrinjica za oddajanje glasovnic / volilni okoliš; volilni zakon; volilna enota / volilna propaganda
● iron. volilni golaž pogostitev, ki jo pripravi kandidat svojim volilcem; volilni molk prepoved predvolilne propagande navadno dan pred volitvami
♦ polit. proporcionalni volilni sistem sistem, v katerem vsaka stranka, skupina dobi številu glasov sorazmerno število mandatov; pravn. volilni razred v stari Avstriji razvrstitev prebivalstva za volitve glede na družbeni položaj posameznika; delegatski volilni sistem sistem, po katerem volijo predstavniki ožje teritorialne skupnosti delegate za predstavništvo širše teritorialne skupnosti; volilna geometrija v nekaterih državah določanje volilnih enot za volitve poslancev glede na koristi strank; aktivna volilna pravica; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; zgod. volilni knez v rimsko-nemškem cesarstvu vsak od sedmih fevdalcev, ki je imel pravico voliti novega vladarja
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Frazemi
vráta Frazemi s sestavino vráta:
bíti pred vráti, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, glédati kot bìk v nôva vráta, glédati kot têle v nôva vráta, kàj tŕka na vráta, mí o vólku, vólk na vráta, naletéti na zapŕta vráta, ostájati pred zapŕtimi vráti, ostáti pred zapŕtimi vráti, pokazáti kómu vráta, polítika odpŕtih vrát, postáviti kóga pred vráta, príti kám skozi stránska vráta, státi pred vráti, stopíti kám skozi stránska vráta, tŕkati na vráta [kóga/čésa], tŕkati na zapŕta vráta, vsà vráta so [(na) širôko] odpŕta kómu, vstopíti kám skozi stránska vráta, za zapŕtimi vráti, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom, zijáti kot bìk v nôva vráta, znájti se pred zapŕtimi vráti
bíti pred vráti, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, glédati kot bìk v nôva vráta, glédati kot têle v nôva vráta, kàj tŕka na vráta, mí o vólku, vólk na vráta, naletéti na zapŕta vráta, ostájati pred zapŕtimi vráti, ostáti pred zapŕtimi vráti, pokazáti kómu vráta, polítika odpŕtih vrát, postáviti kóga pred vráta, príti kám skozi stránska vráta, státi pred vráti, stopíti kám skozi stránska vráta, tŕkati na vráta [kóga/čésa], tŕkati na zapŕta vráta, vsà vráta so [(na) širôko] odpŕta kómu, vstopíti kám skozi stránska vráta, za zapŕtimi vráti, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom, zijáti kot bìk v nôva vráta, znájti se pred zapŕtimi vráti
Celotno geslo
eSSKJ
vršáti vrším nedovršni glagol [vəršáti]
ETIMOLOGIJA: verjetno < pslov. *vъršati, dalje sorodno z litov. ur̃sti, ur̃šti ‛godrnjati, negodovati, renčati’, iz onomatopeje urs, ki posnema neprijazne človeške ali naravne glasove - več ...
- 2. brezosebno, ekspresivno povzročati glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
- 2.1. brezosebno, ekspresivno čutiti, izražati vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
- 3. ekspresivno jezno, razburjeno govoriti
ETIMOLOGIJA: verjetno < pslov. *vъršati, dalje sorodno z litov. ur̃sti, ur̃šti ‛godrnjati, negodovati, renčati’, iz onomatopeje urs, ki posnema neprijazne človeške ali naravne glasove - več ...
SSKJ²
vsènaokóli tudi vsè naokóli prisl. (ȅ-ọ̑)
povsod okoli: vsenaokoli leži ravnina; vsenaokoli so odmevale eksplozije; vsenaokoli so zasadili cvetje; vsenaokoli je zavladal molk / njihov sloves se je razširil vsenaokoli na vse strani; prim. naokoli
povsod okoli: vsenaokoli leži ravnina; vsenaokoli so odmevale eksplozije; vsenaokoli so zasadili cvetje; vsenaokoli je zavladal molk / njihov sloves se je razširil vsenaokoli na vse strani; prim. naokoli
SSKJ²
vztrájen -jna -o prid., vztrájnejši (ā)
1. ki kljub težavnosti, nasprotovanju ne preneha opravljati svojega dela, dejavnosti: vztrajen delavec, igralec; vztrajen konj; biti vztrajen pri iskanju / tekmovati, kdo je vztrajnejši na kolesu
// ki kljub nasprotovanju ohranja svojo voljo, svoje stališče: ker je bil vztrajen, so njegovi zahtevi ugodili / biti vztrajen v odločitvi
2. ki kljub težavnosti, nasprotovanju traja še naprej: vztrajna prizadevnost; vztrajno delo, iskanje / vztrajne zahteve
3. ekspr. ki kljub izpolnjenemu pričakovanemu trajanju traja še naprej: vztrajen molk / vztrajen pogled / vztrajen dež, sneg
1. ki kljub težavnosti, nasprotovanju ne preneha opravljati svojega dela, dejavnosti: vztrajen delavec, igralec; vztrajen konj; biti vztrajen pri iskanju / tekmovati, kdo je vztrajnejši na kolesu
// ki kljub nasprotovanju ohranja svojo voljo, svoje stališče: ker je bil vztrajen, so njegovi zahtevi ugodili / biti vztrajen v odločitvi
2. ki kljub težavnosti, nasprotovanju traja še naprej: vztrajna prizadevnost; vztrajno delo, iskanje / vztrajne zahteve
3. ekspr. ki kljub izpolnjenemu pričakovanemu trajanju traja še naprej: vztrajen molk / vztrajen pogled / vztrajen dež, sneg
- vztrájno prisl.:
vztrajno delati, zahtevati; govorice se vztrajno širijo
SSKJ²
zadušljív -a -o prid.(ī í)
1. ki onemogoča dihanje, jemlje dih: zadušljiv dim, plin / zadušljiv kašelj
// ki zaradi pomanjkanja dobrega, svežega zraka otežuje dihanje, povzroča slabo počutje; zadušen1: zadušljiv prostor / zadušljiva sopara, vročina
2. ki moreče, neprijetno deluje, vpliva: zadušljiv molk
1. ki onemogoča dihanje, jemlje dih: zadušljiv dim, plin / zadušljiv kašelj
// ki zaradi pomanjkanja dobrega, svežega zraka otežuje dihanje, povzroča slabo počutje; zadušen1: zadušljiv prostor / zadušljiva sopara, vročina
2. ki moreče, neprijetno deluje, vpliva: zadušljiv molk
- zadušljívo prisl.:
ozračje je zadušljivo onesnaženo / v povedni rabi v sobi je zadušljivo
SSKJ²
zagáten1 -tna -o prid. (á ā) ekspr.
1. težaven, neprijeten: zagaten položaj; živeti v zagatnih razmerah
2. neprijeten, zoprn: zagaten duh po hrani; zagaten okus, vonj / zagatno vino trpko
3. zadušljiv, težek: v sobi je zagaten zrak / soparno, zagatno vreme
// neprijeten, moreč: zavladal je zagaten molk; zagatna tišina
1. težaven, neprijeten: zagaten položaj; živeti v zagatnih razmerah
2. neprijeten, zoprn: zagaten duh po hrani; zagaten okus, vonj / zagatno vino trpko
3. zadušljiv, težek: v sobi je zagaten zrak / soparno, zagatno vreme
// neprijeten, moreč: zavladal je zagaten molk; zagatna tišina
- zagátno prisl.:
zagatno je zaudarjalo po golobnjakih; zagatno dišeča bobrovina / v povedni rabi v sobi je bilo zagatno
SSKJ²
zagonéten -tna -o prid., zagonétnejši (ẹ̑)
knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: zagoneten pojav; dekletova zagonetna izginitev / zagonetne sile narave / to je zagoneten človek / v temi je bilo slišati zagonetne glasove; zagoneten molk, pogled, smehljaj; njegovo vedenje je zagonetno / zagonetna naloga zapletena, težko razrešljiva
knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: zagoneten pojav; dekletova zagonetna izginitev / zagonetne sile narave / to je zagoneten človek / v temi je bilo slišati zagonetne glasove; zagoneten molk, pogled, smehljaj; njegovo vedenje je zagonetno / zagonetna naloga zapletena, težko razrešljiva
- zagonétno prisl.:
zagonetno molčati; sam.: v njegovem ravnanju je nekaj zagonetnega
Pravo
SSKJ²
zagrníti in zagŕniti -em dov. (ī ŕ)
1. zakriti kako stvar z namestitvijo tkanine, papirja čez njo, pred njo: zagrniti kip, ponesrečenca; zagrniti okno, vhod; zagrniti z odejo, zaveso; zagrniti se čez glavo / zagrniti se v plašč / zagrniti zaveso razprostreti, namestiti jo, da kaj zakriva; pren., knjiž. z besedami skušati zagrniti resnico
2. zakriti kako stvar z namestitvijo kake snovi po njej, čez njo: zagrniti gomolj, seme s prstjo / vihar je zagrnil padle s peskom / zagrniti jamico, jarek / ekspr. zagrniti grob / velik val zagrne čoln, plavalca / ekspr. sneg zagrne pokrajino
3. ekspr. s svojo pojavitvijo, nastankom narediti, povzročiti, da postane kaj nevidno, nezaznavno: megla, mrak zagrne poti / mir, molk zagrne vas / oblak zagrne luno zakrije, zastre
● ekspr. vse to je že zagrnil mrak je že (skoraj) pozabljeno; ekspr. mesto zagrne žalost prevzame v zelo veliki stopnji; ekspr. zakaj si se zagrnil v molk, z molkom si trdovratno umolknil
1. zakriti kako stvar z namestitvijo tkanine, papirja čez njo, pred njo: zagrniti kip, ponesrečenca; zagrniti okno, vhod; zagrniti z odejo, zaveso; zagrniti se čez glavo / zagrniti se v plašč / zagrniti zaveso razprostreti, namestiti jo, da kaj zakriva; pren., knjiž. z besedami skušati zagrniti resnico
2. zakriti kako stvar z namestitvijo kake snovi po njej, čez njo: zagrniti gomolj, seme s prstjo / vihar je zagrnil padle s peskom / zagrniti jamico, jarek / ekspr. zagrniti grob / velik val zagrne čoln, plavalca / ekspr. sneg zagrne pokrajino
3. ekspr. s svojo pojavitvijo, nastankom narediti, povzročiti, da postane kaj nevidno, nezaznavno: megla, mrak zagrne poti / mir, molk zagrne vas / oblak zagrne luno zakrije, zastre
● ekspr. vse to je že zagrnil mrak je že (skoraj) pozabljeno; ekspr. mesto zagrne žalost prevzame v zelo veliki stopnji; ekspr. zakaj si se zagrnil v molk, z molkom si trdovratno umolknil
- zagŕnjen -a -o:
zagrnjeno okno
Pravopis
zagrníti in zagŕniti -em dov. zagŕnjen -a; zagŕnjenje; drugo gl. grniti se (í/ȋ/ŕ ŕ) koga/kaj ~ okno; ~ ponesrečenca; poud. Molk ~e vas |V vasi vse utihne|; zagrniti kaj z/s čim ~ seme s prstjo
zagrníti se in zagŕniti se -em se (í/ȋ/ŕ ŕ) v kaj ~ ~ ~ plašč; poud. ~ ~ ~ molk |umolkniti, ne govoriti| zagrniti se z/s čim ~ ~ z odejo ogrniti se
zagrníti se in zagŕniti se -em se (í/ȋ/ŕ ŕ) v kaj ~ ~ ~ plašč; poud. ~ ~ ~ molk |umolkniti, ne govoriti| zagrniti se z/s čim ~ ~ z odejo ogrniti se
SSKJ²
zaklépati1 -am nedov. (ẹ̑)
dajati mehanizem ključavnice v tak položaj
a) da se kaj ne da odpreti: ko je zaklepal, je zlomil ključ / zakaj ne zaklepaš vrat
b) da kaj ne more več delovati: zaklepati volan / zaklepati datoteke, telefon, tipkovnico onemogočati, omejevati njihovo uporabo ali preprečevati nezaželeno izvajanje ukazov, navadno z geslom ali šifriranjem
// s takim dejanjem delati
c) da notranjost česa ni dostopna: zaklepati predale / trgovine čez opoldne zaklepajo zapirajo
č) da tisto, kar je v čem, ni dostopno: zaklepati denar v omaro
d) da se komu onemogoči dostop do česa: kruh ji zaklepajo / pred njim so morali vse zaklepati; pren., ekspr. zaklepati skrivnost pred ljudmi
e) da kdo mora ostati, kjer je: otroka zaklepajo v sobo
● knjiž., ekspr. njegova usta zaklepa molk molči
dajati mehanizem ključavnice v tak položaj
a) da se kaj ne da odpreti: ko je zaklepal, je zlomil ključ / zakaj ne zaklepaš vrat
b) da kaj ne more več delovati: zaklepati volan / zaklepati datoteke, telefon, tipkovnico onemogočati, omejevati njihovo uporabo ali preprečevati nezaželeno izvajanje ukazov, navadno z geslom ali šifriranjem
// s takim dejanjem delati
c) da notranjost česa ni dostopna: zaklepati predale / trgovine čez opoldne zaklepajo zapirajo
č) da tisto, kar je v čem, ni dostopno: zaklepati denar v omaro
d) da se komu onemogoči dostop do česa: kruh ji zaklepajo / pred njim so morali vse zaklepati; pren., ekspr. zaklepati skrivnost pred ljudmi
e) da kdo mora ostati, kjer je: otroka zaklepajo v sobo
● knjiž., ekspr. njegova usta zaklepa molk molči
- zaklépati se
z zaklenitvijo vrat onemogočati komu drugemu vstop v svoj prostor: kadar je sam doma, se zaklepa
SSKJ²
zakléti -kôlnem [zakou̯nem] dov., zakolníte tudi zakôlnite; zaklél; nam. zaklét in zaklèt (ẹ́ ó)
1. uporabiti grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: ko je odhajal, je zaklel; jezno, polglasno zakleti; zakleti po tuje; ekspr. zaklel je, da se je vse treslo zelo / preh., star. zaklel je svojega sina preklel / hudič, je zaklel
♦ rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izraziti se o Bogu, svetih osebah ali stvareh
2. po ljudskem verovanju izreči besedo, besede, ki povzročijo
a) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zakleti zemljo, da ne rodi
b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zakleti neurje, točo
c) da se kdo ali kaj spremeni v kaj nižjega, slabšega: čarovnica je deklico zaklela; zakleti v kačo
č) da kdo kam pride, od koder se ne more rešiti: zaklela bi ga v pekel / zakleti koga v samoto
1. uporabiti grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: ko je odhajal, je zaklel; jezno, polglasno zakleti; zakleti po tuje; ekspr. zaklel je, da se je vse treslo zelo / preh., star. zaklel je svojega sina preklel / hudič, je zaklel
♦ rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izraziti se o Bogu, svetih osebah ali stvareh
2. po ljudskem verovanju izreči besedo, besede, ki povzročijo
a) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zakleti zemljo, da ne rodi
b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zakleti neurje, točo
c) da se kdo ali kaj spremeni v kaj nižjega, slabšega: čarovnica je deklico zaklela; zakleti v kačo
č) da kdo kam pride, od koder se ne more rešiti: zaklela bi ga v pekel / zakleti koga v samoto
- zakléti se ekspr.
podkrepljeno s kletvijo izraziti svojo odločitev, sklep glede česa: zaklel se je, da jo bo dobil / hudič naj me vzame, če bom še šel tja, se je zaklel / policija se je zaklela napraviti red trdno odločila
● star. na to se lahko stokrat zakolnem prisežem; ekspr. zdelo se je, kot da so se vsi zakleli proti njemu kot da so vsi trdno odločeni, da mu nasprotujejo, ga onemogočijo
- zaklét -a -o
1. deležnik od zakleti: zaklet grad; zakleta kraljična; stvar se je, kot bi bilo zakleto, slabo končala
2. ekspr. velik, nepopustljiv: zaklet sovražnik alkohola
3. knjiž., navadno v povedni rabi prisiljen v kako stanje, iz katerega se ne da rešiti: usta, zakleta v molk / hiša, v katero so bili zakleti v kateri so bili prisiljeni živeti
SSKJ²
zakopáti -kópljem tudi -ám dov., zakôplji zakopljíte tudi zakôpaj zakopájte; zakôpal (á ọ́, ȃ)
1. dati, položiti v izkopano vdolbino, jamo in zasuti: samica zakoplje jajca v tla, zemljo / zakopati poginule živali / ekspr. danes leto smo ga zakopali pokopali
// dati, položiti kaj v izkopano vdolbino, jamo in zasuti, da se skrije, prikrije: zakopati denar, orožje, zaklad / zakopati mine
2. ekspr. dati, potisniti kak del telesa v položaj, da se skrije: zakopati glavo v blazino; zakopati si obraz v dlani / zakopati (si) roko v lase
// dati, potisniti kak del telesa globoko v notranjost česa: zakopati roke v žepe
3. ekspr., v zvezi z v narediti, da kaj duševnega, zavestnega na zunaj ni več opazno: zakopati čustvo, trpljenje vase, v dušo; zakopati kaj globoko v sebi, v svojem srcu
4. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje, iz katerega težko pride, se reši: zakopati koga v nesrečo, revščino; zakopati se v velike stroške
● avto je zakopal in izpeljal njegova kolesa so naredila zaradi vrtenja na mestu vdolbino; ekspr. konj je zakopal in potegnil s kopiti se tako močno uprl v tla, da je nastala vdolbina; ekspr. zakopati bojno sekiro končati boj; ekspr. zakopati svoj talent narediti, povzročiti, da se ne uresniči; ekspr. zakopati upe potisniti jih v globlje, težje opazne plasti duševnosti, zavesti; opustiti jih; ekspr. zakopati svoje življenje v hribovsko vas živeti proti svoji volji v neugodnih razmerah
1. dati, položiti v izkopano vdolbino, jamo in zasuti: samica zakoplje jajca v tla, zemljo / zakopati poginule živali / ekspr. danes leto smo ga zakopali pokopali
// dati, položiti kaj v izkopano vdolbino, jamo in zasuti, da se skrije, prikrije: zakopati denar, orožje, zaklad / zakopati mine
2. ekspr. dati, potisniti kak del telesa v položaj, da se skrije: zakopati glavo v blazino; zakopati si obraz v dlani / zakopati (si) roko v lase
// dati, potisniti kak del telesa globoko v notranjost česa: zakopati roke v žepe
3. ekspr., v zvezi z v narediti, da kaj duševnega, zavestnega na zunaj ni več opazno: zakopati čustvo, trpljenje vase, v dušo; zakopati kaj globoko v sebi, v svojem srcu
4. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje, iz katerega težko pride, se reši: zakopati koga v nesrečo, revščino; zakopati se v velike stroške
● avto je zakopal in izpeljal njegova kolesa so naredila zaradi vrtenja na mestu vdolbino; ekspr. konj je zakopal in potegnil s kopiti se tako močno uprl v tla, da je nastala vdolbina; ekspr. zakopati bojno sekiro končati boj; ekspr. zakopati svoj talent narediti, povzročiti, da se ne uresniči; ekspr. zakopati upe potisniti jih v globlje, težje opazne plasti duševnosti, zavesti; opustiti jih; ekspr. zakopati svoje življenje v hribovsko vas živeti proti svoji volji v neugodnih razmerah
- zakopáti se
1. z gibi, podobnimi kopanju, priti v položaj, v katerem je kdo zakrit: zakopal se je v seno in zaspal / ekspr. zakopati se med pernice, pod odejo
2. ekspr. zaradi padca, teže prodreti v tla in se (delno) zakriti: vrženo sidro se je zakopalo v peščeno dno
3. izkopati zemljanko, zemljanke in se naseliti v njej, njih z namenom tam dalj časa ostati: vojska je prodrla do deroče reke, kjer se je ustavila in zakopala
4. ekspr., s prislovnim določilom naseliti se kje, kjer so zveze z ostalim svetom slabe in ni možnosti razvoja: zakopati se v oddaljen kraj, v odročni vasi; tam se je zakopal za celo življenje
5. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop
a) intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zakopati se v delo, študij / zakopati se v knjige
b) stanja osebka, kot ga določa samostalnik: zakopati se v molk, žalost
- zakopán -a -o:
zakopan zaklad; do grla, čez glavo zakopan v delo, dolgove; padli, zakopani v tuji zemlji
● ekspr. v zaporu je doživel, kaj se pravi biti živ zakopan biti popolnoma ločen od ljudi, življenja zunaj zapora
SSKJ²
zakopávati -am nedov. (ȃ)
1. dajati, polagati v izkopano vdolbino, jamo in zasipavati: zakopavati poginule živali
// dajati, polagati kaj v izkopano vdolbino, jamo in zasipavati, da se skrije, prikrije: zakopavati orožje, zaklad
2. ekspr. dajati, potiskati kak del telesa v položaj, da se skrije: zakopavati glavo, obraz med dlani, v blazino
3. ekspr., v zvezi z v delati, da kaj duševnega, zavestnega na zunaj ni več opazno: zakopavati doživetja vase, v svojo dušo
4. ekspr. delati, povzročati, da prihaja kdo v stanje, iz katerega težko pride, se reši: zakopavati koga v dolgove / zakopavati podjetje v velike stroške
1. dajati, polagati v izkopano vdolbino, jamo in zasipavati: zakopavati poginule živali
// dajati, polagati kaj v izkopano vdolbino, jamo in zasipavati, da se skrije, prikrije: zakopavati orožje, zaklad
2. ekspr. dajati, potiskati kak del telesa v položaj, da se skrije: zakopavati glavo, obraz med dlani, v blazino
3. ekspr., v zvezi z v delati, da kaj duševnega, zavestnega na zunaj ni več opazno: zakopavati doživetja vase, v svojo dušo
4. ekspr. delati, povzročati, da prihaja kdo v stanje, iz katerega težko pride, se reši: zakopavati koga v dolgove / zakopavati podjetje v velike stroške
- zakopávati se
1. z gibi, podobnimi kopanju prihajati v položaj, v katerem je kdo zakrit: te živalce se zakopavajo v pesek
2. izkopavati zemljanko, zemljanke in se naseljevati v njej, njih z namenom tam dalj časa ostati: armadi se zakopavata vsaka na svoji strani reke / padalci so se začeli takoj zakopavati
3. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da osebek (večkrat) intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: zakopavati se v delo / zakopavati se v knjige
// izraža stanje osebka, kot ga določa samostalnik: zakopavati se v molk
SSKJ²
zalízati tudi zalizáti -lížem dov. (í á í)
1. z lizanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zalizati zatrgano obnohtno kožico
// ekspr. z gladenjem, česanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zmočila je glavnik in zalizala lase ob stran; zalizati si štrleč koder las
2. z lizanjem pozdraviti: mačka (si) rane zaliže / pes je nekaj dni šepal, pa se je kmalu zalizal
3. ekspr. s svojim učinkovanjem, prisotnostjo povzročiti, da postane kaj gladko, ravno, enako z okolico: dež in sneg zaližeta steze; veter je zalizal stopinje v snegu
4. nepreh., ekspr. švigniti, zaplapolati: plamen je zalizal do stropa; ogenj se je zalizal že do prvih hiš / biči so zalizali po golih telesih
1. z lizanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zalizati zatrgano obnohtno kožico
// ekspr. z gladenjem, česanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zmočila je glavnik in zalizala lase ob stran; zalizati si štrleč koder las
2. z lizanjem pozdraviti: mačka (si) rane zaliže / pes je nekaj dni šepal, pa se je kmalu zalizal
3. ekspr. s svojim učinkovanjem, prisotnostjo povzročiti, da postane kaj gladko, ravno, enako z okolico: dež in sneg zaližeta steze; veter je zalizal stopinje v snegu
4. nepreh., ekspr. švigniti, zaplapolati: plamen je zalizal do stropa; ogenj se je zalizal že do prvih hiš / biči so zalizali po golih telesih
- zalízati se
1. v zvezi s polž potegniti telo v hišico in zapreti ustje z apnenčastim pokrovom: pred zimo se polži zaližejo
2. ekspr., s prislovnim določilom postati zadržan, nezaupljiv: vsakdo se je zalizal sam vase / zalizati se v molk postati molčeč
- zalízan -a -o:
zalizani polži; biti zagrenjen in zalizan sam vase; zalizana rana
Pravopis
zalízati tudi zalizáti -lížem dov. zalízanje in zalizánje; drugo gl. lizati (í/á í) kaj Mačka (si) ~e rane
zalízati se tudi zalizáti se -lížem se (í/á í) Polž se ~e; poud. zalizati se v kaj ~ ~ ~ molk |postati molčeč|
zalízati se tudi zalizáti se -lížem se (í/á í) Polž se ~e; poud. zalizati se v kaj ~ ~ ~ molk |postati molčeč|
Jezikovna
Zapis pridevniških zloženk s števnikom v prvem delu: »5-hodni/pethodni meni«
Zanima me, ali se pethodni, štirihodni meni itd. piše z vezajem, kot je to v praksi pri petletnem otroku, dvotirni železnici itn. ali obstaja pri tem vprašanju kakšno drugo pravilo.
SSKJ²
zapovédati1 -povém dov. (ẹ́)
povedati, sporočiti, da se kaj mora narediti, delati: zapovedal jim je počitek ob določenih dnevih; zapovedal jim je, naj skrbijo za reveže; delaj, kakor ti je zapovedal / zapovedal je kmetu napreči konja ukazal
povedati, sporočiti, da se kaj mora narediti, delati: zapovedal jim je počitek ob določenih dnevih; zapovedal jim je, naj skrbijo za reveže; delaj, kakor ti je zapovedal / zapovedal je kmetu napreči konja ukazal
- zapovédan -a -o:
v tem času je bil zapovedan kulturni molk; za to priložnost je zapovedana temna obleka obvezna
♦ rel. zapovedani praznik praznik, ki se praznuje kot nedelja; prisl., v povedni rabi: zapovedano je živeti v skladu z naravo
SSKJ²
zaprêsti -prêdem in zaprésti -prédem dov., zaprèl zaprêla in zapréla (é; ẹ́)
1. oviti, obdati z izločenimi nitmi, s pajčevino: pajek je zapredel muho; gosenica se zaprede / zapresti jajčeca v mešiček / zapresti okno s pajčevino / ekspr.: megle so zapredle vrhove ovile, obdale; zapredla ga je noč
2. oglasiti se z mrmrajočim, brnenju podobnim glasom: kdaj pa kdaj je maček glasno zapredel / maček je legel k peči in zapredel začel presti
3. ekspr. tiho reči, povedati: zdaj razumem, je zapredel
4. v zvezi z v narediti, povzročiti, da postane kdo udeležen pri čem; zaplesti: zapresti koga v kako zadevo
// z glagolskim samostalnikom narediti, povzročiti, da kdo začne delati, kar izraža samostalnik: zapresti koga v pogovor, razpravo
● ekspr. zapresti koga v svoje mreže zvijačno si pridobiti naklonjenost koga; zvijačno pridobiti koga za kaj; ekspr. trda mu je zapredla prišel je v neprijeten, nevaren položaj
1. oviti, obdati z izločenimi nitmi, s pajčevino: pajek je zapredel muho; gosenica se zaprede / zapresti jajčeca v mešiček / zapresti okno s pajčevino / ekspr.: megle so zapredle vrhove ovile, obdale; zapredla ga je noč
2. oglasiti se z mrmrajočim, brnenju podobnim glasom: kdaj pa kdaj je maček glasno zapredel / maček je legel k peči in zapredel začel presti
3. ekspr. tiho reči, povedati: zdaj razumem, je zapredel
4. v zvezi z v narediti, povzročiti, da postane kdo udeležen pri čem; zaplesti: zapresti koga v kako zadevo
// z glagolskim samostalnikom narediti, povzročiti, da kdo začne delati, kar izraža samostalnik: zapresti koga v pogovor, razpravo
● ekspr. zapresti koga v svoje mreže zvijačno si pridobiti naklonjenost koga; zvijačno pridobiti koga za kaj; ekspr. trda mu je zapredla prišel je v neprijeten, nevaren položaj
- zaprêsti se, in zaprésti se ekspr., v zvezi z v
prepustiti se, predati se čemu: zapresti se v molk, žalost / zapresti se v spomine
- zapredèn -êna -o in zapréden -a -o:
biti zapreden v svoje misli; stavba, zapredena v meglo
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 151
Dostopnost