Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
Alemeon -a m osebno lastno ime Alemeon (?): kakor uni is imenam Alemeon im. ed., Syn tiga Purgaria Megakla v' tem meſti Delphi ǀ Od tiga Alemeona rod. ed. ſim bral, de on je lepu ſtregil shlushabnikam tiga bogatiga Krajla Creſuſa (V, 486) Morda je mišljen Alémeon, gr. tragiški junak. Vendar ni izključena napaka, namreč da je mišljen Alkmeon II., Megaklov oče; → Megakl(es).
Svetokriški
Alkimus m osebno lastno ime Alkim: Alcimus im. ed., kateri ie folsh prizhe pelal zhes Iuda Machoberia, ie bil urshoh, de krajl Demetrius je bil Iudousko deshelo konzhal (II, 401) ǀ S. Alcimus im. ed. pravi (II, 583) 1. Álkim, veliki duhovnik, ki je naščuval kralja Demetrija, da je opustošil Judejo (SP 1 Mkb 7,5). 2. V dostopni literaturi ni zaslediti nobenega svetnika s tem ali podobnim imenom, morda je mišljen → Alkuinus, ki pa ni svetnik.
Svetokriški
Alojzius m osebno lastno ime Alojzij: Pater Aloyſius im. ed. Novarinus leta urshoh da (III, 293) ǀ pravi Aloyſius im. ed. Veronenſis (III, 298) 1. Neki Alójzij iz Nováre 2. Morda je mišljen → Lipomanus.
Svetokriški
Anaksagoras m osebno lastno ime Anaksagora: Anaxagoras im. ed. Philoſophus je djal (III, 332) ǀ Anaxagoras im. ed., kadar je bil saſtopil (IV, 412) Anakságora, gr. Ἀναξαγόρας (500–428), atenski filozof, matematik in astronom, učitelj Perikleja, Evripida in morda Sokrata; → Anasagoras
Svetokriški
Anaksialus -la m osebno lastno ime Anaksilaj (?): Pishe Phavorinus, de krajl Anaxialus im. ed. ſe je bil ſiſtaral, inu obeniga Synu nej imel ǀ Anaxialus im. ed. odgovorj ǀ ſo bily shli Anaxiala tož. ed. sa ſvit uprashat (III, 508) Morda je mišljen Anaksiláj, gr. Ἀνάξιλας (umrl 476/5 pr. Kr.), tiran v Regionu (danes Reggio v južni Italiji), ki pa je zapustil dva majhna otroka. Zapisi so morda prenarejeni po Pozejdonovem epitetu ἀναξιάλος.
Svetokriški
Andoinus m osebno lastno ime Antonij (?): Zhe S. Andoinus im. ed. Shpanigarjom je bil desh sphroſſil (IV, 438) Morda je mišljen eden od več svetnikov z imenom Antónij, srlat. Antonius.
Svetokriški
Andrada m osebno lastno ime Andrada: Piſhe Alphonſus Andrada im. ed., de v' Shpanski deſheli je bil en shlahtni Gospud v' tem lejti 1640 (III, 503) ǀ Pishe Pater Andreas Andrada im. ed. Jeſuieter (V, 218) 1. Alónso Andráda (1590–1672), biograf in asketski pisec 2. Morda je mišljen Andréas Nunéz de Andráda, avguštinec, samotar, avtor knjige Vergel de la escritura divina (Cordoba 1600)
Svetokriški
Arkiadus -a m osebno lastno ime Arkadij: Boronius od Ceſſarize Eudoxiæ pishe, de vezkrat zhes tu meſtu Gaza je toshila ſvojmu Ceſſarju Archiaduſu daj. ed. (IV, 36) Flávij Arkádij, lat. Flavius Arcadius, vzhodnorimski cesar (383–408). Zapis ima morda tiskarsko napako namesto Archadiuſu.
Svetokriški
Arnoldus -da m osebno lastno ime Arnold: kaj pravi Arnoldus im. ed. Carnotenſis ǀ taku vuzhj Maſhnike Arnoldus im. ed. Appat ǀ Arnaldus im. ed. ſe zhudi, de taiſte shivali, katire je vidil Pharaon, ſe vſe eno pasho imele per kraju te vode ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Organiſti s. Arnalda tož. ed. 1. → Karnotensis 2. Morda je mišljen Árnold iz Lübecka (umrl 1212), opat, ki je nadaljeval Helmoldovo kroniko Slovanov do 1209. 3. Sv. Árnold (umrl okrog 800), škof, zavetnik glasbenikov
Svetokriški
avštriga -e ž ostriga: je bil ſnejdil 40 liberz meſſa … 300 aushtrih rod. mn., 500 fih (IV, 290) ← furl. ostrìghe, ben. it. ostrega, knjiž. it. ostrica ‛ostriga’ iz lat. ostreum ← gr. ὄστρειον ‛ostriga’; dvoglasnik morda pod vplivom nem. Auster ‛ostriga’
Svetokriški
baren vezh ſhazu, Kakor Krajl Miha; vezh baren rod. mn. blaga, Kakor Eliogabulus; vezh Krajleuſtvi, KaKor Alexander (I/1, 95) Nejasno. Verjetno tiskarska napaka. Morda bi moralo pisati bareu, kar bi bil lahko rod. mn. besede barȋł ‛sodček’ (ki jo navaja Pleteršnik) ← it. barile ‛sod’. Druga možnost je, da bi moralo pisati paren, kar bi bil rod. mn. od pȃrna ‛gospodarsko poslopje, skedenj’, kar tudi navaja Pleteršnik.
Svetokriški
Beltrandus m osebno lastno ime Beltrand (?): B: Ludovicus Beltrandus im. ed. ſilnu ſe je bal (I/1, 27) ǀ Ta boga boyezhi Beltrandus im. ed. en dan, kir s'drugimi Duhounimy je govuril (V, 6) ǀ odgovorj Beltrandus im. ed. (V, 6) Morda je mišljen → Bertrandus.
Svetokriški
Bias m osebno lastno ime Bijant: Ta modri Bias im. ed. pak odgovorj ǀ kakor Philoſophus Bias im. ed. ǀ krajl Bias im. ed. kateri je shabe celle tedne lovil 1. Bijánt, Βίας (okrog 570 pr. Kr.), eden sedmih modrecov iz Bijene v Joniji 2. Morda je mišljen Bijánt, Βίας, Melampov brat, vladar nad delom Argosa, o katerem piše Herodot, 2, 49.
Svetokriški
birič -a m birič: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Berizhij im. mn. s. Aproniana ǀ de bi Judouski sholnery, inu brizhi im. mn. po njemu s' nogami hodili ǀ brizhy im. mn. ga bodo lovili ǀ s'eno veliko companio sholneriou, inu berizhou rod. mn. ǀ v' Rokah teh brizhou rod. mn. ǀ ſo bily ſapovedali berizhom daj. mn., inu rabelnom ǀ sholnerje, inu berizhe tož. mn. ǀ zhes vſe ſoldate, inu brizhe tož. mn. < slovan. *biri̋t'ь, morda iz avar., prim. tatar. böjörōwčy, osmansko turš. bujurudžu ‛poveljnik, načelnik’
Svetokriški
Bizonius m osebno lastno ime Bzovij (?): Carolus Bizonius im. ed. pak kadar viſſokuſt teh shlahtnih Turnu je premiſlil (IV, 109) Morda je mišljen → Bzovius.
Svetokriški
buča -e ž buča, tj. plod rastline Cucurbita pepo: na ſtran obeſſi eno votlo buzho tož. ed. (V, 75) ǀ pokushi troshte S. Duhà, sheli, inu ijſzhe buzhe tož. mn., kumare, zhebu, inu zheſsen (II, 541) Morda ← vlat. buttia, klas. lat. buttis ‛sod’
Svetokriški
cas -a m čas: dokler je zaſs im. ed. te miloſti ǀ nei vezh zaſſa rod. ed. k' eni dobri ſmerti ſe perpravit ǀ ob zaſsu mest. ed. taiste velike lakoti ǀ ukratkim zaſſu mest. ed. ima vumrejti V korpusu se beseda pojavlja le v navedenih štirih zgledih. Verjetno gre za samo pisno, morda celo zgolj tiskarsko križanje med sopomenkama → cajt in → čas. Možnost naključne napake je manjša, saj je taka tiskarska napaka razmeroma redka. Predlog → čez je npr. 805-krat zapisan kot zhes in le dvakrat kot zes oz. zeſ; → čajt.
Svetokriški
Celio zemljepisno lastno ime de Celio cit. pril. osebno lastno ime iz Estelle (?): Vuzhenu odgovorj Didacus de Cellio (III, 525) Morda je mišljen Didak iz Estelle (umrl 1575), → Didakus 3.
Svetokriški
Cimbinatus m osebno lastno ime Cintugnat (?): ſim bral od tiga Rimskiga Gospuda Cimbinatus im. ed. s' imenam (III, 555) Verjetno tiskarska napaka, saj ime Cimbinatus v antičnih virih ni znano. Morda je mišljen nekdo z imenom lat. Cintugnatus.
Svetokriški
cis (?) -a m okras (?): v' lashki deſheli v' tem meſti Arezzo ta imenitni Burlamacchi je malal en lep peld v'zerkui s' vſem Ciſſam or. ed., meneozh eno vezhno zhaſt ſi sadobiti (II, 405) Verjetno tiskarska napaka, morda namesto → cir
Število zadetkov: 114