Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
pozdìgnoti -em dov. povzdigniti: K-Tebi, Goſzpodne, pozdignoti Szrdcze BRM 1823, 313; Kâ je po boji vernoszti Pozdignes na odicsenoszt KAJ 1848, 23; Tak on Pozdigne tebé k-'zitka vretini KAJ 1848, 8; Ali ti Goszpodne pozdigni nad nami szvetloszt licza tvojega TA 1848, 4; Nepozdignite prôti Visesnyemi rogôv vasi TA 1848, 60; I oni ſzo pozdignoli gláſz ſzvoj govorécsi KŠ 1771, 228
pozdìgnoti se -em se dvigniti se: Tá sze mi daj pozdignoti Pri poszvêti vüpanya KAJ 1848, 527; Odnet sze pá pozdignemo I po zráki KAJ 1870, 109; pozdigni ſze i vrzi ſze vu morje KŠ 1771, 138; Pozdigni sze o Bôg vise nebész TA 1848, 45
pozdìgnovši -a -e ko je dvignil: i pozdignovſi roké ſzvoje, blagoſzlovo je je KŠ 1771, 258; i pozdignovſi vötrniczo kvötri, dr'zali ſzo ſze kbrodi KŠ 1771, 426
pozdìgnovši se -a se -e se ko se je dvignil: Té je völeto z-gnêzda szvojega i gori sze pozdignovsi vu zrák, etak je szpêvao KAJ 1870, 100
pozdìgnjeni -a -o
1. dvignjen: Bre'zine szo visziko pozdignjene kumesz okroglin szvoji KAJ 1870, 146
2. povzdignjen: csi sze v-etaksem pripetjê na visisi sztan pozdignyeni z-szvoji nisziki roditelov szpomené KAJ 1870, 54; pren. Domovino vekivecsnoszti, v-stero je Krisztus pozdignyen KAJ 1848, 106
3. stopnjevan: Tou, da kám na drügo, kám na trétyo sztubo pozdignyene recsisze dájo premetávati KOJ 1833, 31
Prekmurski
premenìti tudi preminìti -ím dov. spremeniti: Steo bi pa zdaj preminiti gláſz moj KŠ 1771, 565; Nescsem premeniti, ka je zislo z vüszt moji TA 1848, 74; Ár sze tá szledi nedájo premeniti KAJ 1870, 73; ino ſzi máo preminim SIZ 1807, 27; Kriſztus premini naſſe ponizno tejlo KŠ 1754, 140; Jezus potere eto meſzto i preminé návade, ſtere nám je dáo Moj'zes KŠ 1771, 358; Ki premini tejlo poniznoſzti naſe KŠ 1771, 598; Nistera vrêmen-rêcs pri vugibanyi ne premené szvojo korenaszto formo AIN 1876, 49; lübi zakon ſzveti, ſztala ne premeni SM 1747, 88; Jaj meni, csi bi praviczo Prôti vêszti premêno KAJ 1848, 189; O dabi Bôg szvojega národa robsztvo premêno TA 1848, 43; Ti szi moj placs na veszêlo szpêvanye premêno TA 1848, 23; Premêno je môrje na szuho TA 1848, 51; I premejnili ſzo diko neſzkvarjenoga Bogá na priglihnoſzt obráza KŠ 1771, 448; Tatárje szo vsze na pusztino premênili KAJ 1870, 164
premenìti se tudi preminìti se -ím se spremeniti se: porédne verbume sze znájo premeniti KOJ 1833, 49; po ſteri ſze grejh premini KMK 1780, 68; gda ſze premini, Na vino voda vkameni BKM 1789, 54; Hitro ſze premini vſze nyegova ſzvetloſzt SŠ 1796, 110; Ino ſze vſzi teda preminimo SŠ 1796, 15; Ár ovi trigyé ſzo 'ze vnebéſzaj, eti ſze pa li preminéjo KŠ 1754, 140; nego ſze premejnte po ponovlenyej pámeti vaſe KŠ 1771, 475; Ali hitro ſze je premejno Saul KM 1796, 59; Ali krouto náglo cslovik ſze premejno SŠ 1796, 39; I premejno ſze je pred nyimi KŠ 1771, 55; ali nyega radoszt sze je kcsaszi na sztráhoto premenila KAJ 1870, 82; Nej ſze je tak premejnilo na Kriſztusa KŠ 1754, 8b; premejnili ſzo ſze vpámeti i erkli ſzo KŠ 1771, 427; kak ſze rumena fárba preminí KM 1783, 201; I liki odivalo, zavijés je i preminéjo ſze KŠ 1771, 673
preméjnjeni -a -o spremenjen: Ár gde je premejnyeno popouſztvo KŠ 1771, 682
Prekmurski
preobràčati -obráčam nedov. spreminjati: Nezablôdi na kriviczo, Csi preobrácsas praviczo KAJ 1848, 190; Ali vöra je Bo'ze delo vnami, ſtero náſz preobrácsa i znouvics porodi z-Bogá KŠ 1771, 443; nyegove naj bougse ricsí i csinejnya na oupak preobrácsamo KŠ 1754, 56; ſteri ſzvetloſzt na kmiczo preobrácsajo KŠ 1754, 56; nikſi lidjé Bogá naſega miloſcso preobrácsajo na hotlivoſzt KŠ 1771, 758
preobràčati se -obráčam se spreminjati se: I csi v-hüdôbi hodimo, Ti ſze nepreobrácsas BRM 1823, 110; csi bi sze szvêt i goré sze preobracsale na szrêdo vu môrje TA 1848, 37
Prekmurski
prèstor -a m prostor: Hely; meszto, presztor KOJ 1833, 159; Térség, presztor AIN 1876, 62; tak, da ſzo vecs nej meli preſztora ni pri dveraj KŠ 1771, 106; Med nébom zemlom ſzpravo ſzi sirino, Preſztor veliki za viſzoko meglo BKM 1789, 155; Dokecs ſzo preſztor mele KM 1790, 86; Vszáko dugoványe má szvoj presztor i csasz KOJ 1833, XIV; ino etim vu zdájsnyoj Kumánii na Vogerszkom presztor vouscsi za tu osztanejnye KOJ 1848, 24; I vo me je pelao na presztor TA 1848, 13; Tak je, odogvori 'Zófika, v-máloj va tüdi presztor mela AIP 1876, br. 9, 4; je z-Moldávie pretirane Kumaniánce narodnom presztori naszelo KOJ 1848, 36; Ka pa môrje na kak velikom presztori le'zi KAJ 1870, 92; Tiszte püszte presztore, odked szo Avarci pretirani, naszelo KOJ 1848, 6
Prekmurski
razdelìti tudi razdilìti -ím dov. razdeliti: vlomogaje, dabi ga vſzejm razdeliti mogao KŠ 1754, 203; i porobe nyegove razdili KŠ 1771, 207; med szebom razdelijo szlávno Polszko Králevsztvo KOJ 1848, 111; i razdelte ſzi ga KŠ 1771, 245; naj razdili zmenom örocsino KŠ 1771, 211; razdêli nyim jezike TA 1848, 43; Potom ſzem pa czejli návuk na ſéſzt tále razdejlo KŠ 1754, 5b; ino ſzi nyim zadoſzta moucſi razdejlo SM 1747, 50; Ti szi razdêlo z ramov tvojov môrje TA 1848, 59; ſorſom nyim je razdejlo ovi zemlou KŠ 1771, 382; razdejlili ſzo ſzi gvant nyegov KŠ 1771, 95
razdelìti se -ím se
1. razdeliti se: Kada sze more recsi na szillabe razdeliti AIN 1876, 7; Hrbtenični se pá na štiri tále razdelijo AI 1878, 5; Satan .. razdejlo ſze je KŠ 1771, 110
2. ločiti se: Razdili ſze ocsa proti ſzini KŠ 1771, 214
razdèljeni -a -o
1. razdeljen, razdvojen: Csi je pa i Satan med ſzebom razdeljeni KŠ 1771, 207; Krátka ſumma je na tri tále razdeljena TF 1715, 20; ſtera je na tri tále razdeljena KŠ 1754, 84; i vſzáko meſzto ali hi'za razdeljena prouti ſzebi KŠ 1771, 39; Eta tábla na stiri razlocske razdeljena AI 1875, kaz. br. 6; Saloniki, razdeljeno na tri tále KŠ 1771, 612; naj sze králesztvo vu szebi razdeljeno neopüszti KOJ 1833, XIII; Niti zti ſzedem lejbov krüha med ſtirijezero razdeljeni KŠ 1771, 53
2. razcepljen: Na Apoſztolſzki glaváj, Ieziczke razdejljeni BKM 1789, 120; I vidili ſzo ſze nyim razdeljeni jeziczke KŠ 1771, 344; I ſzkázali ſzo ſze nyim razdeljeni jeziczke KM 1796, 117
Prekmurski
šümlèti -ím nedov. šumeti: Csi bi sümlelo, z válovjom divjalo môrje TA 1848, 37; i sümlelo bode mourje i válovje KŠ 1771, 243
Prekmurski
vbéjgnoti tudi vbègnoti -em dov. pobegniti: ka ti je bilô môrje, ka szi vbegnolo TA 1848, 95; Na eto delo so se ftice vbejgnile BJ 1886, 26

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
jezer [jẹ̑zer] samostalnik moškega spola

jezero

PRIMERJAJ: jezero

Celotno geslo Pohlin
morje [morjẹ̑] in [mọ̑rje] samostalnik srednjega spola

morje

Celotno geslo Pohlin
večer [vẹ̑čer] samostalnik moškega spola

večer

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
čist prid.F36, acoetummèd, ṡgul zhiſt mèd; castus, -a, -umzhiſt, poſhten, brumen; clarisonusdobre zhiſte ſhtime, glaſſa; defaecatus, -a, -umzhiſt; incontaminatus, -a, -umneoṡkrunîen, zhiſt, neomadeṡhen; insigniter, insignitèprou dobru ṡaṡnamován, naſmirnu zhiſtu, jaſnu; intemerandus, -a, -umzhiſt, neomadeṡhin, neoṡkrunîen; inturbidus, -a, -umnekalán, zhiſt, neṡmeiſhan; limpidus, -a, -umzhiſt kakòr ſtudeniz, biſter; mare quietumtú tihu zhiſtu morjè; merax, puruszhiſt. Deut:32; merobibus, -a, -umkateri zhiſtu vinu pres vodé pye; multitia, -orumzhiſtu platnu, tanki, mehki gvanti; mundus, -a, -umſnaṡhen, zhiſt; nitidus, -a, -umzhiſt, ſvitál, leip, ſnaṡhen; obrizum, -zizhiſtu ṡlatú; perspicienta, -aezhiſtu inu popolnoma ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt; syncerus, -a, -umzhiſt, ceil, riſnizhin; virgineus adolescensen zhiſt mladènizh
Vorenc
črn prid.F46, ater, atra, atrumzhirn, zhirn kakòr vogil; atra biliszhirna ṡholzh, kry melancoliṡh, od ẛazhirneliga ẛholzhá boléẛan; atricolorzherna farba; crocire, crocitarekrokati, krizhati, kakòr en krokar, ali zhern vrán; furvus, -a, -umzhern; hypocandriatú mehku na ſtrani, boléṡan te zherne ṡholzhy, ṡmamlenúſt; internigransv'meis zhern, ozhernklaſt; mare Euxinumzhernu morjè per Conſtantinopoli; melancholia, -aeklavernoſt, ena zherna ṡhólzh, ali kry, katera zhlovéka ṡhaloſtniga déla, umnoſti teṡhkozha; nigerzhern; panis aterzhern krúh; ravidi oculizherne ali plave ozhy; teter, tetra, tetrumgard, zhern
  1. èrnejši nigrior, nigriuszhernéſhi
  1. najèrnejši nigerimus, -a, -umzilú narzhernéſhi

Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
črn prid.veratrum albumzhmerika Scopoli album. Nigrum zherna, erdezha zhmerika
Vorenc
deliti nedov.F14, amuſsisṡhnora s'katero ſe kai mèri, ali dily; bipartirena dvuje deliti; bipertirina dvuje diliti; creodates, -tiskateri per miṡi naprei reiṡhe, inu dily; didere, â didovun diliti; dispertire, vel, rireṡdiliti, vunkai diliti; elargitorkateri vunkai dily; munerarius, -rÿkateri dary vunkai dily; parciarius, -a, -umkateri ṡkopú, inu pomalim dily; partes facerediliti; partitorkateri dily, ali deile déla; sortè dividerepo ſrèzhi diliti; sulcare aequoramorje diliti, ali ſe po nym voṡiti; visceratiodilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl; prim. od deljen 
Vorenc
hrib mF17, Aetnagorezhi hrib v'Sicily; claudius monsRogazha hrib; collishrib; coronis, coronidistá nar ṡgurniſha ſhpiza, eniga zimpra, ali hriba; deruptus collisen ſterm hrib; fastigiumverh ali ſhpiza ene gorrè ali hriba; jugum, -gijarem, en par vollú, verh ali ſhpiza eniga hriba; montosa viav'hrib ſterm poot; montosus, -a, -umv'hrib ſtermú; oceanus Atlanticustú morjé v'Mauritanji pod tem hribom Atlans; olivetum, -tivert, ali borṡht, ali hrib, ali gorra s'olikami naſajena; promontorium, -rÿen hrib, ali gorra, pezhovje nad morjam, katera v'murje ſeṡhe; radices montispod hribom, kir gorra ṡazhne; supervehi montemzheṡ hrib preneſſen biti; testaceus mons Romaeen hrib v'Rimi ṡgúl is zhripyn; transalpinus, -a, -umis une ſtrani hriba, ali gurrè; transire collespo hribéh poskakovati
Vorenc
jadro sF11, antennatú pervu jadru v'barki; arthemontú maihinu jadru, ali plahte na barki; carbasa, -orumjadra s'platna v'barkah; carchesiaſhtriki, inu luknîe na dréivu tega jadra v'ladji, ali v'barki; dolonesorodje ṡa ladje, ali ſprava, kakòr jadru, veſla, etc:; velari et hoc velarekar jadram ſluṡhi; velifer, -ra, -rumladja, ali barka s'jadrom; velificare, velificariv'vétri s'odpertim jadrom ſe voṡiti; velificatios'odpertim jadrom v'vetru pelanîe; velivolum maretú morje, na katerim ſe s'jadrom voṡi; velum, -lien pert: tudi tú jadru platnenu v'ladjah
Vorenc
jasen prid.F16, alcedoniatihu morje, krotku, tihi jaſni dnèvi na murju; clarificarejaſnu, biſtru, zhiſtu, ozhitnu ſturiti; clarus, -a, -umzhiſt, ſvitál, biſter, jaſni, ſlovezh; illustris, -remozhnu jaſnu, ṡkuṡividezhe ſvitlu, reſveitnu; innubilus, -la, -um, innubis, -beneoblazhnu, jaſnu, pres oblakou; innubis diesjaſni dán preṡ oblaku; insigniter, insignitèprou dobru ṡaṡnamován, naſmirnu zhiſtu, jasnu; lucidus, -a, -umſvitál, jaſſen; luculentus, -a, -umſylnu jaſſen, ṡalu jaſſen, zhiſtu vidéozh, velik; luminosus, -a, -umſvitál, jaſſen, ſylnu ſvitál; praeclarusimenitin, ſylnu jaſſin; praeniterecilú jaſnu, inu laṡkazheozhe biti, poprei ſe ſvitliti; serenitasjaſnu, inu lipú vremè; serenus, -a, -umjaſnu, vedrú, jaſſin, leip, tih
Vorenc
krotko sam.alcedoniatihu morje, krotku, tihi jaſni dnèvi na murju
Vorenc
krvav prid.F5, cruentuskry ṡhejen, kryvau; mare rubrum, vel errithtraeumardezhe, ali karvavu morjè; sangvineus, -a, -umkarvau, kryvau, polhin kryi; vulnerarane, kryvavi ṡhlaki; prim. nekrivan 
Vorenc
morje sF90, aequormorje; aestus marisfortuna na murju, nagli naskok morjá; alcedoniatihu morje, krotku, tihi jaſni dnèvi na murju; algamorska trava, katera v'murju raſte; bitaloſsumdvéh morje ṡkupai ſtikanîe; bullit maremurje kipy, gori ṡhene; claſsiarÿṡholnerji na murji; epirusne leṡhezha ṡemla na morju, ali vodi; mare, -rismorjè; piratica, -aeraṡboi na morji, na morji reṡbienîe; pontus, -timorjè; salum, -limorjè; tenus maredo morjá
Vorenc
murje gl. morje 
Število zadetkov: 256