Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
sargáški -a -o prid. (ȃ) nav. mn., bot., v zvezi sargaška alga rjava alga, ki raste ob obalah južnega Atlantika in jo morski tokovi naplavljajo zlasti v Sargaško morje, Sargassum
SSKJ
sedimènt -ênta m (ȅ é) 
  1. 1. geol. kamnina, nastala iz naplavin odmrlih mikroorganizmov v morju ali jezeru, usedlina: proučevati sedimente; sedimenti iz pliocena / jezerski, ledeniški, morski, rečni sediment; kemični, organogeni sedimenti
  2. 2. knjiž. usedlina, gošča: sediment vina / sediment seča
SSKJ
sifonófora -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. morski ožigalkarji, ki jih sestavljajo različni polipi in meduze, Siphonophora
SSKJ
sínji -a -e prid. (ī) 
  1. 1. svetlo moder: sinje nebo; ima sinje oči / pesn.: sinje daljave, višave; sinja mesečina; sinje Jadransko morje / sinja barva
    // knjiž., redko moder: svetlo, temno sinje krilo
    ●     knjiž. sinji dim modrikast, sivkast; knjiž. njene debele, sinje ustnice pomodrele
  2. 2. pesn. vesel, veder: njegovo srce je polno sinjih pesmi / svetlo, sinje upanje
    ♦     zool. sinji kit do 34 m dolg, zgoraj jekleno, spodaj svetlo siv kit, Sibbaldus musculus; sinji som velik, človeku nevaren morski pes, Carcharias glaucus; sinje ribe ribe selivke, zlasti sardele, sardoni, skuše, ki se združujejo v velike jate
    sínje prisl.: sinje obarvati / piše se narazen ali skupaj: sinje moder ali sinjemoder; sinje siva barva
SSKJ
sípek -pka m (ī) nar. primorsko sipek pesek, mivka: sončiti se na sipku / morski sipek
SSKJ
slanovôden -dna -o prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na slano vodo: sladkovodne in slanovodne živali / slanovodni plavalci morski plavalci
SSKJ
slòn slôna m (ȍ ó) 
  1. 1. zelo velika žival z okloma in trobcem: slon trobi; odrasel slon; čreda slonov; slon in slonica; lomastiš kot slon
    ●     pog. delati iz komarja, muhe slona močno pretiravati; kožo ima debelo kot slon neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden
    ♦     zool. afriški slon večji slon z velikimi uhlji, štirimi prsti na sprednjih in tremi na zadnjih nogah, Loxodonta africana; indijski slon manjši slon z majhnimi uhlji, s petimi prsti na sprednjih in štirimi na zadnjih nogah, Elephas maximus; morski slon po velikosti in trobcu slonu podoben morski sesalec, Mirounga
  2. 2. ekspr. velik, neroden človek: ta slon bo vse podrl
SSKJ
smŕk -a m (ȓ) star. vrtinec: morski, vetrni, vodni smrk
♦ geogr. z vodo do stropa zalit del rova, kraške jame; sifon
SSKJ
sódec1 -dca m (ọ̑) star. sodček: kupiti sodec piva, vina; sodec z rumom; zelje v sodcih; valiti se kot sodec
♦ zool. morski polž s sodčku podobno hišico, Tonna galea
SSKJ
solínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na solino: solinsko področje / solinski delavci / solinska hiša
♦ med. solinsko blato usedlina v solinah za zdravilne blatne kopeli; zool. solinski rakec majhen morski rak, ki živi zlasti v solinah, Artemia salina
SSKJ
sôpsti sôpem nedov., sópel in sôpel sôpla (ó) 
  1. 1. težko, glasno dihati: bolnik je stokal in sopel; nadušljivo, razburjeno sopsti; sopel je, kakor da bi mu ležal kamen na prsih; sope kot kovaški meh / razburjen je bil in težko je sopel / počasi je sopel za čredo sopeč šel
    // slišno, globoko dihati: oče je spal in enakomerno sopel; živina je sopla / bik je besno sopel sopihal
    // zastar. dihati: v takem oklepu ni mogoče sopsti; tako je poslušal, da si še sopsti ni upal
  2. 2. ekspr. dajati sopenju podobne glasove: mlini trudno sopejo / v dolini sope tovarna / ladja sope iz pristanišča sopeč plove
  3. 3. preh., knjiž. globoko vdihavati: sopli so morski zrak; s slastjo je sopla vonj prvega cvetja
  4. 4. ekspr. dihati, pihati: starec je sopel v otrple dlani / peč mu je sopla v hrbet oddajala vanj toploto; vročina ji sope v obraz veje
    ●     zastar. vse, kar sope, že spi živi, biva; ekspr. takoj morate iz mesta, je sopla med solzami sopeč govorila
    sopé: sope šepetati
    sopèč -éča -e: vsa upehana in težko sopeč, je sedla k mizi; sopeč žrebec; sopeče prsi; prisl.: sopeče se je dvignil; sopeče vzdihniti
SSKJ
soródnik -a m (ọ̑) človek v razmerju do človeka, iz katerega izhaja ali s katerim ima skupnega prednika: obiskal jih je sorodnik; biti sorodnik koga, star. komu; pomagati sorodniku; sorodnik po materini, očetovi strani / bližnji, daljni, najožji sorodniki; krvni sorodnik
♦ jur. krvni sorodnik ali sorodnik po posvojitvi; sorodnik v ravni, stranski črti
// bitje ali vrsta bitij v razmerju do bitja, iz katerega izhaja, ali glede na skupnega prednika: tudi orangutan in gibon sta človekova sorodnika; morski zvezdi je najbližji sorodnik morski ježek; izumrli sorodnik medveda / tudi Germani in Romani so jezikovni sorodniki Slovanov / paprika je sorodnik paradižniku in tudi tobaku
// ekspr. kar je v razmerju do česa drugega z določenimi enakimi, podobnimi lastnostmi: železo in njegovi sorodniki; ta strup proti sadnim škodljivcem ima več kemičnih sorodnikov
SSKJ
stóglàv in stógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ) 
  1. 1. v pravljicah ki ima sto glav: stoglavi zmaj; bajke o stoglavi morski pošasti
  2. 2. knjiž. številen, velik: stoglava jata ptičev; stoglava množica ljudi
SSKJ
svetílnik -a m (ȋ) naprava, ki z oddajanjem svetlobnih signalov omogoča ladjam, letalom orientacijo: svetilnik enakomerno utripa; postaviti svetilnik; svetilnik in obalne luči / morski, pristaniški svetilnik; pren., ekspr. biti komu svetilnik v temi
♦ um. pokopališki svetilnik kamnit ali zidan slop s hišico za večno luč
SSKJ
škàmp škámpa m (ȁ á) zool. večji morski rak svetlo rožnate barve z okusnim mesom, Nephrops norvegicus: jastogi, rarogi in škampi / jesti škampe
SSKJ
škrlátnik -a m (ȃ) ekspr. škrlatno oblačilo: obleči škrlatnik
♦ zool. škrlatniki morski polži, od katerih nekateri izločajo sok, ki postane na svetlobi rdeč; volek
SSKJ
šlém tudi šlèm šléma m (ẹ̑; ȅ ẹ́) 
  1. 1. nekdaj iz več delov sestavljeno zlasti kovinsko pokrivalo za zaščito glave: vitez z železnim šlemom / koničasti šlem
  2. 2. knjiž. čelada: gasilski šlem
    ♦     zool. zelo velik morski polž, katerega hišica ima široko ustje, Cassidaria echinophora
SSKJ
tarífa -e ž (ȋ) 
  1. 1. seznam storitev z navedbo cen: objaviti, sestaviti tarifo; nosaška, odvetniška, poštna tarifa; telefonska, železniška tarifa; tarifa za bančne storitve; veljavnost tarife
    // seznam elementov z ustreznimi cenami za obračunavanje porabe, uporabe česa: vodarinska tarifa; tarifa za električno energijo, stanarino
    // cena, določena v takem seznamu: zvišati tarifo; plačati po tarifi; nizke tarife za morski promet
  2. 2. navadno s prilastkom seznam predmetov, storitev, za katere se plača davščina, z navedbo višine davščine na enoto: sprejeti carinsko tarifo; davčna, uvozna tarifa
    ♦     ekon. mezdna tarifa v kapitalistični ekonomiki po kateri se plača delavcu mezda; žel. diferencialna tarifa večja ali manjša od tiste, ki splošno velja
SSKJ
típati -am in -ljem nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. zaznavati s tipom: tipati s prsti, z ustnicami; zveri dobro vohajo in tipajo
    // dotikati se česa s prsti, z roko
    1. a) zaradi ugotavljanja lastnosti, značilnosti: tipati tkanino, volno / tipati žilo ugotavljati, kako bije, utripa srce
    2. b) zaradi ugotavljanja česa sploh: tipati otrokovo vroče čelo; tipal se je po nogi in začutil kri
    3. c) zaradi iskanja česa: tipal je po žepu in otipal svinčnik; tipati po steni, kje je stikalo / starkine roke so tipale po palici; tipati za vžigalicami / ekspr. tipati za pravo besedo iskati jo
      // v temi sta tipala pot
  2. 2. ljubkovalno prijemati koga, navadno žensko: začel jo je objemati in tipati
  3. 3. med. preiskovati organe, tkiva, telesne votline s tipanjem: tipati bezgavke
  4. 4. s prislovnim določilom dotikajoč se predmetov hoditi, iti: tipati proti izhodu, skozi grmovje / ekspr. z avtomobilom je previdno tipal po zasneženi cesti počasi peljal; pren. v teh pesmih tipa pesnik v nov svet
  5. 5. ekspr. preiskujoče gledati, ogledovati: pogledi vseh so radovedno tipali ujetnika; z daljnogledom tipati po pobočjih, za stražarjem / s preiskujočimi očmi je tipal bratov obraz
  6. 6. ekspr. s previdnim poizvedovanjem, izpraševanjem poskušati izvedeti kaj: najprej je samo tipal, potem pa kar naravnost vprašal; ni tak, da bi tipal po ovinkih / komisija še vedno tipa za vzroki nesreče
    // s preiskovanjem, razmišljanjem skušati priti do česa: tipati za resnico; tipati za pravimi vzroki nesporazumov / s temi poskusi so začeli šele tipati za novim virusom
  7. 7. ekspr., navadno s prislovnim določilom počasi se širiti, razširjati: skozi lino tipa mesečina; prvi sončni žarki so tipali po morski gladini / bukovo zelenje je tipalo vse više v goro
    ●     ekspr. po šipah so tipale snežinke rahlo padale; ekspr. žaromet je tipal po taborišču preiskoval taborišče; ekspr. tudi nas tipajo nadloge s stoterimi prsti tudi mi imamo veliko nadlog; ekspr. tipati se skozi neznanke življenja spoznavati, raziskovati jih
    tipáje: tipaje in obotavljaje se je začel spraševati; hodila je počasi, tipaje s palico
    tipajóč -a -e: kmet ogleduje klase, tipajoč jih s prsti; prvi tipajoči poskusi
SSKJ
tjúlenj -lnja tudi -a m (ū) morski sesalec z gosto dlako, vretenastim telesom in nogami, spremenjenimi v plavuti: tjulnji, mroži in kiti / lov na tjulnje
♦ zool. navadni tjulenj z okroglo glavo in temnimi lisami na hrbtni strani, Phoca vitulina
Število zadetkov: 165