- zelo velika, galebu podobna vodna ptica s temnejšimi krili in svetlejšim trupom, ki živi na morjih in oceanih; primerjaj lat. Diomedeidae
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
- 2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto
- 2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
- 1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
- 1.1. v obliki čistiti se postajati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
- 1.2. odstranjevati neuporabne, neužitne dele hrane, živil
- 1.3. odstranjevati umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
- 1.4. delati, povzročati, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
ETIMOLOGIJA: ↑čist
- letalo s plovnim trupom ali plovci, ki lahko pristaja in vzleta na vodi
- 1. kači podobna sladkovodna riba z zraslimi plavutmi, ki se drsti v morju; primerjaj lat. Anguillidae
- 1.1. meso te živali kot hrana, jed
- 2. slabšalno kdor je neodkrit, se izmika ali se mu to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: spolzek kot jegulja, zvijati se kot jegulja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke dalmat. roman. predloge, sorodne z it. anguilla < lat. anguilla, prvotno ‛kačica’, iz anguis ‛kača’ - več ...
FRAZEOLOGIJA: kačja slina, kačje gnezdo
ETIMOLOGIJA: ↑kača
- 2. ekspresivno identificirati, prikazovati kaj sploh
- 1. vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih in nitastimi deljenimi listi; primerjaj lat. Anethum graveolens; SINONIMI: sladki janež
- 1.1. listi te rastline, zlasti kot začimba
- 1.2. semena te rastline
- 2. rastlina nižje rasti z mesnatimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, ki raste na morskih obalah, ali del te rastline; primerjaj lat. Crithmum maritimum; SINONIMI: morski koprc, iz botanike navadni morski koprc
- 3. vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: janež, sladki janež
ETIMOLOGIJA: ↑koper
- 1. manjša zver rdečkasto rjave barve z daljšim gobcem in košatim repom; primerjaj lat. Vulpes vulpes
- 1.1. samica te živali
- 1.2. manj formalno krzno te živali
- 2. ekspresivno kdor zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid; SINONIMI: ekspresivno lisjak
- 3. v množini priprava iz dveh povezanih obročev za vklepanje aretirancev, zapornikov
- 4. v množini jeklena priprava, ki se priklene na kolo nepravilno parkiranega vozila za preprečitev vožnje
FRAZEOLOGIJA: lisice škrtnejo na (čigavih) rokah (koga), znajti se v lisicah, zvit kot lisica
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìsica, rus. lisíca, polj. lisica < pslov. *lisica iz *lisъ ‛lisjak’ - več ...
- 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
- 1.1. samica te živali
- 2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
- 3. ekspresivno privlačna ženska
- 4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
- 1. določati položaj vozila in ga usmerjati glede na predvideno smer, cilj
- 1.1. ekspresivno voziti, usmerjati plovilo
- 2. premikati se po spletnih straneh, nastavitvah v programu, aplikaciji, zlasti z izbiranjem možnosti v menijih, hiperpovezavah
- 3. ekspresivno usmerjati potek dogajanja in določati način razreševanja zlasti zapletenih, neprijetnih situacij
- 1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti
- 1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
- 1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
- 1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
- 1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
- 1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
- obsežnejše, pretežno ravno območje, dvignjeno nad okolico, navadno na višji nadmorski višini
- 1. del morja, jezera, reke, kjer je voda plitva
- 2. ekspresivno lastnost koga, da ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost
- 1. sladkovodna riba z velikim gobcem in navadno pikami različnih barv ali vzorcem po trupu, ki živi v bistrih vodah; primerjaj lat. Salmoninae
- 1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pȁstrva, bolg. pъstъ́rva < *pьstry iz pslov. *pьstrъ ‛pisan, pester, pikčast’ - več ...
- 1. navadno slabšalno ki (rad) veliko jé
- 1.1. ekspresivno ki poje veliko naenkrat
- 1.2. ekspresivno ki kaže, izraža tako pretirano željo po jedi
- 2. ekspresivno ki pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev
- 3. slabšalno ki si brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje
- 3.1. slabšalno ki kaže, izraža tako prisvajanje
- 1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: cediti
- 2. v obliki precejati se ločevati se na trdno in tekočo snov ob pretakanju skozi kaj luknjičastega, mrežastega
- 3. v obliki precejati se, ekspresivno prehajati, premikati se kam, navadno počasi, postopoma
- 3.1. v obliki precejati se, ekspresivno prehajati, biti zaznaven skozi kaj, navadno počasi, postopoma
- 5. ekspresivno delati, da gre kaj skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
- 6. v obliki precejati se, ekspresivno iti skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
- 1. iz zoologije morska riba rombaste oblike s krilom podobnimi prsnimi plavutmi, usti in škrgami na spodnji strani telesa in tankim bičastim repom; primerjaj lat. Batoidea
- 1.1. meso te živali kot hrana, jed
- 1. večji morski rak oranžne barve s podolgovatim telesom; primerjaj lat. Nephrops norvegicus
- 1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 12
- Naslednja »