Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
ortoreksíja -e ž (ȋ)
motnja hranjenja, ki se kaže v izogibanju določeni hrani, ki jo bolnik dojema kot nezdravo: Nekatera dekleta doživljajo hude psihološke pritiske, ki se kažejo v obliki bulimije, anoreksije, ortoreksije in izgube samospoštovanja E ← nlat. orthorexia iz (↑)orto… + ↑(ano)reksíja
SSKJ
paramnezíja -e ž (ȋ) psih. motnja spomina, ki se kaže v zamenjevanju domišljijskih in resničnih dogodkov
SSKJ
perturbácija -e ž (á) knjiž. pretres, motnja: doživeti hudo perturbacijo / perturbacije v družbenem življenju
SNB
prenajédanje -a s (ẹ́)
1. čezmerno uživanje hrane; preobjedanje (1), prenažiranje: praznično prenajedanje; Sodobna civilizacija je ustvarila industrijo praznikov, jih spremenila v dneve brezdelja, zabave, prenajedanja in neomejene porabe
2. prehranska motnja, ki se kaže v večkratnem, navadno ponavljajočem se pretiranem jedenju; preobjedanje (2): čustveno prenajedanje; kompulzivno prenajedanje; Značilno je, da se pri poskusih abstiniranja od prenajedanja pojavljajo podobni fizični in psihični abstinenčni pojavi kot pri drugih odvisnostih E ↑prenajédati se
SNB
preobjédanje -a s (ẹ́)
1. čezmerno uživanje hrane; prenajedanje (1), prenažiranje: praznično preobjedanje; Koliko je preobjedanja, je videti po zajetnih trebuhih
2. prehranska motnja, ki se kaže v večkratnem, navadno ponavljajočem se pretiranem jedenju; prenajedanje (2): Preobjedanje je lahko obrambni mehanizem, ki varuje pred psihološko stisko in psihično bolečino E ↑preobjédati se
SSKJ
preslúh -a m (ȗ) elektr. motnja na telekomunikacijskih vodih in napravah, ko se signali, ki normalno potekajo po enem vodu, zaznavajo tudi na drugem, vzporednem vodu: odpraviti presluh
SNB
priklíc -a m (ȋ)
1. doseganje, da se kaj pojavi, nastopi: priklic informacij; tipke za priklic programa; Novi izdelki vključujejo napredne zmožnosti, kot na primer hitrejše iskanje in priklic podatkov ter dostop do vseh vrst vsebin
2. psiht. povrnitev podatka, informacije iz spomina: motnja priklica; S fotografijami ob aretaciji doživlja priklic v spomin E (↑)priklícati
SNB
rigídnost -i ž (ȋ)
1. med. okorelost zaradi povečane napetosti mišic: Parkinsonova bolezen je počasi napredujoča degenerativna motnja živčevja, ki jo spremljajo tremor v mirovanju, počasno začenjanje gibov, mišična rigidnost in težave pri govoru
2. neprožnost, togost: rigidnost cen; rigidnost sistema; rigidnost trga; Glede na rigidnost delniških tečajev našim vlagateljem ostaja predvsem upanje na visoke dividende E (↑)rigíden
SSKJ
rotacízem -zma m (ī) 
  1. 1. lingv. sprememba nekaterih soglasnikov v glas r: može je po rotacizmu prešlo v more
  2. 2. med. govorna motnja, pri kateri je glas r izpuščen, zamenjan z drugim glasom ali izgovorjen nepravilno: rotacizem in jecljanje
SSKJ
šók -a in šòk šôka m (ọ̑; ȍ ó) 
  1. 1. med. zelo močen odziv organizma na hujšo telesno poškodbo, na duševni pretres: ponesrečenec je doživel šok; motnje v krvnem obtoku, dihanju in drugi znaki šoka / biti v šoku / psihični šok kot posledica duševnega pretresa; travmatski šok kot posledica hujše telesne poškodbe; živčni šok katerega glavna motnja je v delovanju osrednjega živčevja
    // psiht. tak odziv organizma, povzročen umetno: pripraviti duševnega bolnika na šok; zdravljenje s šokom / inzulinski šok
  2. 2. ekspr. veliko presenečenje, osuplost: taki prizori vzbudijo pri gledalcih šok / dogodek je bil zanjo šok; neskl. pril.: pog. šok soba soba za intenzivno nego
SSKJ
šúm -a m (ȗ) 
  1. 1. neizraziti, nezveneči, med seboj pomešani glasovi: delati, povzročati šume; zaslišati šum; vznemiriti se zaradi vsakega šuma; glasen, pridušen, rahel, tih, zamolkel šum / brez šuma oditi iz sobe; s šumom pasti na tla
    // šumenje: šum listja v vetru; šum morja, reke / igranje je prešlo v nerazločen šum
  2. 2. ekspr. šumu podobni glasovi, nastali zaradi govorjenja, premikanja, navadno več osebkov: iz razreda je bilo slišati pritajen šum; v dvorani je nastal velik šum; z ulice je prihajal šum množice
  3. 3. knjiž. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje; hrup: njena poroka je povzročila velik šum / njegovi nastopi so povzročili veliko šuma
    ●     nar. šum pada v globino slap
    ♦     fiz. šum zvok, v katerem so sestavine s širokega frekvenčnega območja; lingv. soglasniški šum glasovna prvina, značilna zlasti za izgovor nezvočnikov; med. šum zvok, ki se sliši pri avskultaciji; ptt šum prostora skupek zvokov v prostoru, ki motijo telefonski pogovor; rad. šum šumenju podobni glasovi v radijskem, televizijskem sprejemniku kot motnja zaradi šibkega vhodnega signala
SSKJ
trávma -e ž (ȃ) 
  1. 1. med. sprememba, prizadetost tkiva, organa, organizma zaradi nenadnega delovanja zunanje sile; poškodba: udarec je povzročil travmo; zlomi, opekline in druge travme / akustična travma ki jo povzroči hrup, pok; porodna travma ki nastane pri porodu
  2. 2. psih. duševna motnja zaradi (duševnega) pretresa: osvoboditi, rešiti se travme; očitki so v njem povzročili travmo; preboleti travmo / duševna travma
  3. 3. knjiž. zelo hudo, zelo težko doživetje: vojni poraz je bil dolgo narodna travma; spremlja ga travma grozovitega prizora; travme iz otroških let
SSKJ
trófičen -čna -o prid. (ọ́) med. nanašajoč se na prehranjenost organizma, organa, tkiva: trofična motnja organa / trofični živec
SSKJ
žívčen -čna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. nanašajoč se na živec, živce: živčna debelina, dolžina / živčni sistem / živčna bolezen, okvara; živčna izčrpanost, preobčutljivost / živčni napad; živčna napetost
  2. 2. ki je v stanju velike napetosti, ki se izraža kot nemir, strah, zlasti pred pomembnejšimi dogodki: živčen človek; ne bodi živčen / živčen obraz; živčne roke / ekspr.: živčen gib, korak; živčen glas, smeh
    ●     živčni zlom stanje nenadne popolne duševne izčrpanosti zaradi duševnih naporov, čustvenega pretresa; publ. živčna vojna prizadevanje, pri katerem skušata nasprotni strani z grožnjami, dezinformacijami doseči, da katera od obeh popusti, se ni sposobna več obvladati
    ♦     anat. živčni center ali živčno središče del možganske skorje ali hrbtenjače, ki ima določeno funkcijo; živčni končič razcepljeni konec živčnega vlakna; živčni pleksus skupek prepletajočih se živcev; centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača; periferni živčni sistem živčevje, ki povezuje možgane in hrbtenjačo z organi, deli telesa; živčni vozel skupek živčnih celic v možganih ali v obrobnem živčevju; ganglij; živčna celica celica, ki prevaja dražljaje; živčna proga skupek živčnih vlaken v osrednjem živčevju; bela, siva živčna snov; živčno tkivo; živčno vlakno daljši izrastek živčne celice; biol. (živčni) impulz vzburjenje, ki se širi iz osrednjega živčevja; farm. živčni strup bojni strup, ki že v zelo majhni količini ohromi živčni sistem; med. živčni šok šok, katerega glavna motnja je v delovanju osrednjega živčevja; živčna slabost bolezen, ki nastane zaradi izčrpanosti živčevja; nevrastenija
    žívčno prisl.: živčno govoriti, hoditi, mežikati; živčno bolan, oslabel; živčno napet, občutljiv
Število zadetkov: 34