dajálka -e [dajau̯ka tudi dajalka] ž (ȃ)
ženska ali država, ustanova, ki kaj da, daje: dajalka kostnega mozga, krvi, zarodkov / dajalka kredita, pomoči, poroštva
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
daroválec -lca [darovau̯ca] m (ȃ)
kdor kaj daruje, podari: zahvaljujemo se darovalcem vencev in cvetja; seznam darovalcev / darovalec posestva je zapisan v samostanski kroniki
// kdor daruje svoje telesne organe, tkiva, celice: darovalec ledvice, kostnega mozga, organov, sperme; darovalec krvi krvodajalec
kdor kaj daruje, podari: zahvaljujemo se darovalcem vencev in cvetja; seznam darovalcev / darovalec posestva je zapisan v samostanski kroniki
// kdor daruje svoje telesne organe, tkiva, celice: darovalec ledvice, kostnega mozga, organov, sperme; darovalec krvi krvodajalec
SSKJ²
dónor -ja m (ọ́)
1. kdor daruje svoje telesne organe ali spolne celice; darovalec: ledvica posmrtnega donorja; seznam donorjev kostnega mozga; program oploditve z donorjem
2. vet. žival, zlasti govedo, ki daje spolne celice: geni donorjev / živali donorji
3. kem. snov, ki odda elektron, atom, ion drugi snovi: molekula deluje kot donor dušika
1. kdor daruje svoje telesne organe ali spolne celice; darovalec: ledvica posmrtnega donorja; seznam donorjev kostnega mozga; program oploditve z donorjem
2. vet. žival, zlasti govedo, ki daje spolne celice: geni donorjev / živali donorji
3. kem. snov, ki odda elektron, atom, ion drugi snovi: molekula deluje kot donor dušika
SSKJ²
mózeg -zga m (ọ̑)
1. mehko tkivo v kosteh: vzeti mozeg iz kosti; rumen kot mozeg / kosti z mozgom / ekspr. ti ljudje so mozeg organizacije najpomembnejši, vodilni ljudje
2. pog., v prislovni rabi, v zvezi do mozga popolnoma, čisto: izčrpan do mozga; pokvarjen do mozga; do mozga poznati svojega bližnjega / krik ga je pretresel do mozga zelo
3. zastar. mezga1: iz jabolk napraviti mozeg
● pog. trpljenje mu je počasi izpilo mozeg ga je izčrpalo, oslabilo; pog. žvižg mu je šel skozi mozeg neprijetno je deloval nanj
♦ anat. hrbtni mozeg osrednje živčevje, ki leži v hrbteničnem kanalu; hrbtenjača; kostni mozeg krvotvorno tkivo v kosteh; rdeči kostni mozeg z mnogo rdečih krvničk; lobanjski mozeg možgani
1. mehko tkivo v kosteh: vzeti mozeg iz kosti; rumen kot mozeg / kosti z mozgom / ekspr. ti ljudje so mozeg organizacije najpomembnejši, vodilni ljudje
2. pog., v prislovni rabi, v zvezi do mozga popolnoma, čisto: izčrpan do mozga; pokvarjen do mozga; do mozga poznati svojega bližnjega / krik ga je pretresel do mozga zelo
3. zastar. mezga1: iz jabolk napraviti mozeg
● pog. trpljenje mu je počasi izpilo mozeg ga je izčrpalo, oslabilo; pog. žvižg mu je šel skozi mozeg neprijetno je deloval nanj
♦ anat. hrbtni mozeg osrednje živčevje, ki leži v hrbteničnem kanalu; hrbtenjača; kostni mozeg krvotvorno tkivo v kosteh; rdeči kostni mozeg z mnogo rdečih krvničk; lobanjski mozeg možgani
SSKJ²
nekróza -e ž (ọ̑) med.
1. prenehanje življenjskih procesov v delu organizma ali organa, odmrtje: nekroza tkiva; posledice nekroze hrbtnega mozga
2. tkivo, v katerem so prenehali življenjski procesi, mrtvina: nastajanje nekroz
1. prenehanje življenjskih procesov v delu organizma ali organa, odmrtje: nekroza tkiva; posledice nekroze hrbtnega mozga
2. tkivo, v katerem so prenehali življenjski procesi, mrtvina: nastajanje nekroz
SSKJ²
presàd -áda m (ȁ á)
1. presaditev: pripraviti drevesa za presad / uspešen presad mozga
2. nar. sadike (zelja): pridelati, saditi presad
1. presaditev: pripraviti drevesa za presad / uspešen presad mozga
2. nar. sadike (zelja): pridelati, saditi presad
SSKJ²
presadítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od presaditi: presaditev sadik / presaditev kostnega mozga, organa / presaditev prizorišča v domače okolje / vzorna presaditev dela v slovenščino / presaditev bakterij
glagolnik od presaditi: presaditev sadik / presaditev kostnega mozga, organa / presaditev prizorišča v domače okolje / vzorna presaditev dela v slovenščino / presaditev bakterij
SSKJ²
súšica1 in sušíca -e ž (ú; í)
star. jetika, tuberkuloza: dobiti, imeti sušico; umreti za sušico / kostna sušica
● slabš. dolgokraka sušica suh, slaboten človek
♦ agr. sušica bolezen rastline, pri kateri se listi ali drugi deli rastline sušijo; med. sušica hrbtnega mozga obolenje osrednjega živčevja v hrbteničnem kanalu kot posledica sifilisa
star. jetika, tuberkuloza: dobiti, imeti sušico; umreti za sušico / kostna sušica
● slabš. dolgokraka sušica suh, slaboten človek
♦ agr. sušica bolezen rastline, pri kateri se listi ali drugi deli rastline sušijo; med. sušica hrbtnega mozga obolenje osrednjega živčevja v hrbteničnem kanalu kot posledica sifilisa
SSKJ²
tábes -a m (ȃ)
med., v zvezi tabes dorsalis obolenje osrednjega živčevja v hrbteničnem kanalu kot posledica sifilisa, usihanje hrbtnega mozga: govorne motnje pri tabesu dorsalisu
med., v zvezi tabes dorsalis obolenje osrednjega živčevja v hrbteničnem kanalu kot posledica sifilisa, usihanje hrbtnega mozga: govorne motnje pri tabesu dorsalisu
SSKJ²
usíhanje -a s (ī)
glagolnik od usihati: usihanje jezera / usihanje dohodkov / usihanje trave / usihanje zagnanosti za delo / usihanje kulturnega življenja
♦ med. usihanje hrbtnega mozga tabes dorsalis
glagolnik od usihati: usihanje jezera / usihanje dohodkov / usihanje trave / usihanje zagnanosti za delo / usihanje kulturnega življenja
♦ med. usihanje hrbtnega mozga tabes dorsalis
Število zadetkov: 10
Dostopnost