Fran

spoznanje -a s 1. spoznanje: Samu letu premishlovajne, inu sposnaine im. ed., de je hisha Boshia, bi nam imelu sadoſti biti ǀ je ranena s' ſlato ſtrelo Boshiga ſposnajna rod. ed. ǀ Nej hualeshnosti, inu spoſnajna rod. ed. pruti G. Bogu ǀ ſvetlobo ſpoſnajna rod. ed. ǀ Chriſtus JEſus yh hotel podvuzhiti koku ony ſamorio h'temu ſpoſnainu daj. ed. priti ǀ skuſi braine Iſaia Preroka je bil prishal k' ſposnainu daj. ed. praviga shiviga Boga ǀ Lete Bukve, katire ſam Bug v' rokah dershi, pomenio tu boshje vezhnu sposnaine tož. ed. ǀ de bi skuſi letu niegovu ſposnaine tož. ed. ta folk, inu drugi ludje en navuk imeli ǀ de bi skuſi letu niegovu ſposnaine tož. ed. ta folk, inu drugi ludje en navuk imeli ǀ G. Bug je bil nerpoprej dal letu spoſnajne tož. ed. Chiloſu Centauruſu, de on je sgruntal mozh, inu nuz tiga sheliszhia ǀ G. Bug je bil dal enu veliku sposnajne tož. ed. te bolne oſdravit Euſculapiuſu ǀ yh resfetj s'poſnainam or. ed. Boshyh skriunoſti 2. védenje: enu maihinu spoſnania rod. ed. jeſt imam, is tiga kar v' S. Piſſmi je sapiſſanu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

stati stojim nedov. 1. stati: kadar vſhe nej mogal vezh na nogah ſtati nedol. ǀ Bogu pak h'zhastij nemoresh smeram polure per s: maſhi stati nedol. ǀ nikar nenuznu ſtat nedol., blagu ſapraulat ǀ jest tedaj neureden ſtojm 1. ed. v'tem S. Mejsti ǀ kodar hodish, ali kir ſtoish 2. ed., mislish, inu govorish od tvoje kupzhie ǀ Ti dolgu zhaſsa v'Cerkvi ſtoysh 2. ed., inu molish ǀ s' veliko ſramoshlivoſtio pred folkam ſtoy 3. ed. ǀ ta Kateri sna dobru golufat dobru ſtoij 3. ed. ǀ kadar na plazu stoij 3. ed. vſe mestu njega odſuje ǀ hlapiz pred hisho ſtoj 3. ed. ǀ ima tulikain opravila de nevej kej mu glava ſtoj 3. ed. ǀ na ſred eniga frishniga potoka ſtoji 3. ed., inu vener od sheje vmera ǀ Kaj vy tukaj cell dan ſtojite 2. mn. bres della ǀ v' zerkui ſtojte 2. mn. bres vſe pohleunoſti, inu andohti ǀ pred shpeglam ſtoje 3. mn., inu ſe lepotizhio ǀ ti mladi, kateri okuli tebe ſtoye 3. mn. ǀ vſy firshti, inu slahtniki okuli njega ſtojè 3. mn. ǀ ſtvjte vel. 2. mn. ſtonoviti per letej S. pejſſmi ǀ prèd tem Nebeſhkim Rihtariam bo ſtal del. ed. m ǀ na ſrejd plaza je stal del. ed. m ob zhaſsu tega ſemnja ǀ Je takrat Maria pod Chrisham ſtala del. ed. ž ǀ je bil smalal en mozhan, inu velik Turrn, na katerem veliku Shtukou je ſtalu del. ed. s ǀ Iudij ſo pot kriſsam ſtali del. mn. m ǀ ſo pred stolam S. Troijce stali del. mn. m 2. obstajati, prebivati, biti, ostajati: cellu meſtu s' velikem ſtraham ſo shli to luknio gledat, katiro she danashni dan puſte ſtati nedol. h' exempelnu, inu nauku ǀ je bandishana od Duora Nebeskiga, ter more saperta ſtati nedol. v' vizah sa pokuro ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj priatelzi ſtoy 3. ed. shnio vaſuje ǀ v'ledjeh ſtoy 3. ed. nezhiſtoſt ǀ kazha je modra sakaj na drugu negleda ampak de glavo ohrani, v'kateri nje shivitik ſtoij 3. ed. ǀ dokler te mlade tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij 3. ed., de bi tem tizam neshkodovalu ǀ Mozhnu tedaj falj, ta kateri meni de naſha Chatolish vera v'tem ſtoij 3. ed., de edn sna ſturiti ſnamine s. Chrisha ǀ od Krajla Nabukodonoſaria ſtoij 3. ed. piſſanu ǀ kruh pod katerem stoij 3. ed. skritu tu S. Rus. T. ǀ v' maihin grehah ſtoj 3. ed. sazhetik pogubleina te dushe ǀ od tiga poterpeshliviga Joba ſtoi 3. ed. piſſanu ǀ kar od hudizha ſtoji 3. ed. piſsanu ǀ andoht eniga praviga Slushabnika Boshjga v'tem stoij 3. ed., de Boga ſe boij ǀ ſtoii 3. ed. na Altoriu pòd shoteriam podobe tiga kruha ǀ v' vashih greshnih djainah neſtoy +3. ed. vashe isvelizheine ǀ nepremishlish, de v' tem neſtoij +3. ed. tvoje isvelizheine ǀ kakor ura, katera nikuli s'myram neſtoj +3. ed. ǀ Studeniz pak nihkdar smijram nestoy +3. ed., temuzh vſe skusi tezhe ǀ ty pravi bogaboijezhi kersheniki ſtoie 3. mn. na tleh klezheozhi pred S. Resh: Telleſsam ǀ na deſni ſtoy kir tij iſvoleni Stoje 3. mn. ǀ kadar bi bil mogal pres ſpiſhe bi bil volnu ſtal del. ed. m ǀ kadar bi ti shena doma per tvojmu Moshu ſtala del. ed. ž ǀ kokush je per leſizi ſtala del. ed. ž, auzhiza per volku ǀ nasha shivina bo dobru ſtala del. ed. ž ǀ Boshija martra, katera na trugi je stala del. ed. ž ǀ pred uratah pak tiga pungrada ſo djali de dua piſſa ſta ſtala del. dv. m ǀ je vidil de morje je ſtalu del. ed. s tardu kakor syd ǀ Ieſt vaſſ sahvalim moje ozhy, te ſte saperte ſtale del. mn. ž, kadar je bilu nevarnu gledat 3. trajati: nej dolgu ſtalu del. ed. s, de noshezha rata ǀ aku Bug ij nebode bulshi pamet dal, nebode dolgu stalu del. ed. s de ſebi, inu meni bode shpot sturila 4. vztrajati: Ajdje neſo hoteli letega vervat, ampak ſo per veri ſvojh malikou ſtali del. mn. m na strani stati pomagati, biti v pomoč: Vni vduvi n'hozhete nastrani stati nedol. ǀ s: Duh mu je naſtrani ſtal del. ed. m, inu pomagal ǀ shlahta bo njemu veliku pomagala, inu na ſtrani ſtala del. ed. ž stati pri (kom) biti odvisno (od koga): ſoſebnu sheli de bi imeli oblazhilu te lubesni boshie, katiro vſe skuſi nam ponuia, inu per nas ſtoij 3. ed. taiſto preieti ǀ sdaj per tebi ſtoj 3. ed. ſi isvolit, kar tebi ble dopade ǀ per Bugu je ſtalu del. ed. s nashe dushe ſtuarit mej timi nevernimi zoper stati upirati se: Ta nar mozhneshi je ſrezha, sakaj letej obeden nemore ſuper ſtati ǀ skuſi firmo ſmò mozh udobili hudizhu superſtati nedol. ǀ s' pogledam, s' ſnaminiam, s' hojo, inu de ſuper ſtoj 3. ed. tem nespodobnem dellam Pomeni pod 2. ustrezajo pomenom it. stare.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

Sveti Duh -ega -a m osebno lastno ime Sveti Duh: Ozha, Syn, inu Sveti Duh im. ed. ſo vkupaj ſvit dershali ǀ Sveti Duh im. ed. nikar en Angel, ali Archangel ǀ S. Duh im. ed. sfarij, inu ijm shuga ǀ S. Duh im. ed. tudi n'hozhe naſhe fardamajne ǀ katere nam Bug ozha, ſyn, inu S. Dah im. ed. ǀ dusho gnada Svetiga Duha rod. ed. je napolnila ǀ skuſi mozh ſvetiga Duhà rod. ed. ſi bila snoſila ǀ Proſsio Iogri sa dar S: Duha rod. ed. ǀ de bi vy danaſs premishluvali te skriune lastnusti S. Duhà rod. ed. ǀ k'Isvelizhejnu tèh vernih Dush je bil poslal S. Duhà tož. ed. s'Nebes ǀ ta gorezhi steber nam pomeni S: Duha tož. ed. Svéti Dúh, tretja božja oseba

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

tako2 vez. tako: kadar bi eden tebi dall ſtu kron rekozh ſashentai enkrat, taku krone ſo tvoje ǀ aku ſami na ſvojo mozh bomo ſaupali, taku bomo utonili ǀ Zhe perlin nej sfetal taku nej nezh ureden tako da tako da: vſe kar je bilu v'desheli oſianiga ſo bile konzhale, taku de Ludje ſo bily perſileni ſvojo deshelo pustiti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

udobiti -im dov. 1. dobiti, pridobiti si: miſli koku bi mogal vdobit nedol. meſſu, inu tajſtu pezhejne ǀ Marcus Antonius hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit nedol. ǀ kulikain hudizh ſe pofliſsa tebe vdobiti nedol. ǀ aku hozhe miloſt, inu odpushaine udobiti nedol. ǀ sgubish tuoje pravude katere ſi sagvishnu menil vudobit nedol. ǀ satorai ſe troshtam praudo vudobiti nedol. ǀ hozhete supet vasho lepo, inu Boshijo podobo vudobitij nedol. ǀ tu vezhnu veſselje sgubish, inu to paklensko martro udobish 2. ed. ǀ s' jokainam mleku od matere udobi 3. ed. ǀ odpushajne ſvojh grehou od ſamiga Chriſtuſa vdobi 3. ed. ǀ per leteh potrebnih ſe hitrei almoshna vdobj 3. ed., kakor pak per teh premoshnih ǀ vſaka ſtvar ſvojo farbo udobj 3. ed. ǀ kadar jo vdobij 3. ed. ǀ kateri ſerze vdoby 3. ed. s'tem Riſam ſe vojskovati ǀ Medved taku dolgu ſvoj porod lishe, dokler pravo medvedavo podobo vudobi 3. ed. ǀ voda katera tezhe po shlebah obeniga duha neudobi +3. ed. ǀ Taisti, kateri dalezh od vode ſtoij neutoni, dalezh od ognia nesgorrj, dalezh od kuge, kugo neudobj +3. ed. ǀ kadar eno vdobio 3. mn. ǀ s'sanikarnih fliſsni v'shlushbi Boshy rataio, inu en tak aiffer vdobè 3. mn. de vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ S'kuſi poſt Samſon je bil ſvoio nepremagano muzh udubil del. ed. m ǀ vſe Kunshti oberne, de bi li tvojo dusho vdubil del. ed. m ǀ ſe fliſash, de bi en grosh, eno petizo vudubil del. ed. m ǀ eno bogato, inu lepo sheno je bil vudobil del. ed. m ǀ nihdar ne bom vezh takorshniga mosha udobila del. ed. ž ǀ de bi skuſi leta koſſiz kruha, kateriga je ſebi od vſt utergala, od G. Boga vdobila del. ed. ž kruha, inu ojla ǀ skuſi firmo ſmò mozh udobili del. mn. m hudizhu superſtati ǀ de supet vasho lepo zhlovesko podobo bodete vudubli del. mn. m 2. premagati: ta Ceſſar je rad jegral jegro Skako imenovano, inu je taku dobru ſnal jegrat, de nikuli obedn nej mogal njemu udobit nedol. ǀ de vam ſe nobo godilu, kakor uni sheni, katera je imela en taku dolh jesik, de vſelej je hotela moshu vdobit nedol.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

utoniti -nem/-im dov. utoniti: Kader je Peter ſam na ſebe ſavpal, je imel vtonit nedol. ǀ ſe je bal vutonit nedol. ǀ gre h'tuiſtimu potoku, miſleozh noter ſkozhit inu noter v tonit nedol. ǀ Pomagaimi O Gospud, ſizer vtonim 1. ed. ǀ hitru pomagaimi vun ſizer vtonem 1. ed. ǀ Taisti, kateri dalezh od vode ſtoij neutoni +3. ed. ǀ v' tem gmain potupu tiga madeſha, v' katerem vſy ludje vtonimo 1. mn. ǀ inu vener v' perloshnoſti vtonio 3. mn., v'greh padeo ǀ De ſi lih mejni de sna plavat, bo utonil del. ed. m ǀ on je bil s'suojo vojsko v'vodi Konz vſel, inu vtonil del. ed. m ǀ Galatius pak je bil utonu del. ed. m ǀ ſe boijvode de bi neutonel +del. ed. m ǀ Ta perua je utonila del. ed. ž, ta druga ſe je sgubila ǀ Maria nej bila vtonila del. ed. ž ǀ aku ſami na ſvojo mozh bomo ſaupali, taku bomo utonili del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

vekši -a in nepreg. prid. primer. večji: de ſi lih poprej ſo vekshi im. mn. m gresniKi bilij ǀ dobruta pak Boshja je veliku vekshi im. ed. ž kakor Davidava ǀ naſha hudobnoſt she veKhsi im. ed. ž prihaja ǀ ſonze nej vekshi im. ed. s kakor enu kolù ǀ Nimamo v' mej Svetniki, inu Angely vekshiga rod. ed. m Pomozhnika, kakor je S. Michael ǀ vekshi rod. ed. ž nepameti, inu norzhje na ſvejtu nemore biti ǀ nimamo vekshiga rod. ed. s veſſelja imeti, temuzh de nasha imena ſo v' nebeſſih sapiſſane ǀ Ie bil G. Bug ſapovedal timu Vekshimu daj. ed. m Mashniku ǀ vekshi tož. ed. m shegin od G: Boga doſezhi ǀ Nejmam tedaj morebiti jest vekſhi tož. ed. m vrshoh shaluati ǀ Bug pak vekshi tož. ed. ž, jnu radovitnishi deshelo njemu poverne ǀ zhe v' vekshi mest. ed. ž potrebi ga vidio, hitrej njemu na pomozh prideio ǀ Ta drugi Altar v'Bethel s'vekshem or. ed. m fliſſam, inu andohtio je bil ſiſydal ǀ s'vekshi or. ed. ž pohleunostio ǀ vekshi im. mn. m grèshniki ratat ǀ ty Kateri toshio, inu ſodio ſo veliKu veKshi im. mn. m lotry ǀ she vekshi im. mn. ž shushnave ſo njega obhajale ǀ je vshe navajen take, inu veliKu vesKshi tož. mn. m grehe shlihat ǀ v'taki vishi bote vekshi tož. mn. ž gnade od Boga doſegli ǀ v' vekſih mest. mn. supernoſtih je mozh, inu gnado dal presež.> na semli je bil nar vekshi im. ed. m petler ǀ Drugi sa Boga molio Jupitra, kateri je bil ta nervekshi im. ed. m presheshnik ǀ jest ſim ta narvekshi im. ed. m greshnik tega ſvejta ǀ v'Rimi je ta nar vekshi im. ed. ž sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nijh Boguvom, inu Tempelnom ǀ kadar ſraſte je to ner vekshe im. ed. s mej uſem seliszhem ǀ je ſyn tiga nervekshiga rod. ed. m Boga iupitra ǀ danaſs nar vekshi tož. ed. m lon je prejel ǀ leta mirakil ta Vuzheni celada, dershi ſa ta nervekshi tož. ed. m mirakil v'mei vſemy ǀ Ta Ceſar je imel eniga Gospuda sa ſvojga narverkshiga tož. ed. m ži., inu svestiſhiga ſlushabnika ǀ golob ſposna sa ſvoiga ner vekshiga tož. ed. m ži. ſaurashnika kregula ǀ nar vekshi tož. ed. ž zhast takushnim ſo ſturili ǀ je on leto narvekshi tož. ed. ž gnado doſsegil ǀ je neshal tu nar vekshi tož. ed. s veſselje per Marij Divizi ǀ v'tej narvekshi mest. ed. ž potrebi ǀ v' tem ner vekshim or. ed. s vbushtvi je veſſeleshi bil, kakor ta ner bogatishi ǀ s'to nar vekshi or. ed. ž nevarnostio ǀ one ſo vrshoh de ty nar vekshi im. mn. m grehi ſe dopernashajo ǀ kaku moreo is verhou teh ner vikshih rod. mn. hribou ſtudenizi ſverat ǀ S. Heronymus vſe grehe te nervekshi tož. mn. m na vago poſtavi ǀ ſe ne boij v'te nar vekshi tož. mn. ž neuarnosti podati ǀ v'te narvekshi tož. mn. ž neuarnostj ſe podaio ǀ v'te narvekſhi tož. mn. ž neuarnosti ſe ſo podali → velik, → večji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

zaupati -am dov. zaupati: Nema savupat nedol. v'obeno ſtuar ǀ Nej shlahte taku blishne, de bi na semli mogal edn timu drugimu saupat nedol. ǀ S. Baſilius opomina vſe greshnike, inu greshnize, de bi imeli savvpat nedol. v' to veliko miloſt Boshjo ǀ njemu ſe imate perporozhit, inu nikar neſaupat +nedol. v'priatele, inu v'priatelze ǀ U'tebe saupam 1. ed. Gospud ǀ savupam 1. ed. v' tvojo veliko miloſt ǀ ſatoraj ſavupam 1. ed. v' tvojo miloſt ǀ ſa tiga volo ji malu ſaupam 1. ed. ǀ prevezh ſavpash 3. ed. na tvojo pokuro ǀ pò potrebi zhloveka oſkerbi, ker v'njega Dobruto savupa 3. ed. ǀ misli, de miloſt boshia vener more velika biti, na leto saupa 3. ed., v' grehu oſtane ǀ kateri v'druge, inu nikar G: Boga sauupa 3. ed. ǀ G. Bug njemu shiher sauppa 3. ed. ǀ ſdai na ſveitu eden drugimu neveruie, inu neſaupa +3. ed. ǀ obedn tat timu drugimu nesaupa +3. ed. ǀ vkupaj ſe sazhneta grevat, shalovat, jokat de ſta G. Boga reshalila, potle saupata 3. dv. v' miloſt Boshjo ǀ saupamo 1. mn. de ta potrebni desh nam bosh sproſſila ǀ V'mladoſt veliku ſaupaio 3. mn., vener Daniel je djal, de hitru praide, kakor dem ǀ G: Boga na pomuzh klizhejo, inu na letu oroshje savupajo 3. mn. ǀ kateri letemu nyh leben, inu dusho savpaio 3. mn. ǀ mu neſaupaio +3. mn., temuzh de s'piſſmam poterdi ǀ mozhnu ſe samirio G. Bogu taisti Kateri na njega dobruto nesavupaio +3. mn. ǀ Savupaj vel. 2. ed. moj Syn, tvoij grehi ſo tebi odpuszheni ǀ Saupai vel. 2. ed. Syn, tvoj grehy ſo tebi odpuszheni ǀ Savpaj vel. 2. ed. moj ſyn, sakaj tvoy grehi ſo tebi odpuzheni ǀ ſavupai vel. 2. ed. moj ſyn, tuoij grehi So tebi odpushzheni ǀ Savgpaj vel. 2. ed. moj Syn, tvoij grehi ſo tebi odpuſzheni ǀ Pojdi sdaj O tardouratni greshnik, ter saupaj vel. 2. ed. timu folsh Preroku hudizhu ǀ nikar ijm nesavupaj +vel. 2. ed. moj Prerok ǀ Saupaite vel. 2. mn. tedaj tudi vy, katiri shelite enu dobru djaine ſturiti ǀ savupajte vel. 2. mn. v' leto nesgruntanu veliko miloſt Boshio ǀ ſavupajte vel. 2. mn. v' miloſt Boshjo ǀ Nikar prevezh nesaupajte +vel. 2. mn., temuzh v'strahu Boshijm shivite ǀ mu je bil ſvojga Ediniga Synu saupal del. ed. m ǀ Morebiti de bo v'ſvojo pamet savupal del. ed. m, inu v'modrust ǀ Kader je Peter ſam na ſebe ſavpal del. ed. m, je imel vtonit ǀ Satorai v' letu S. ime je ſaupal del. ed. m ǀ krajl Balach je veliku ſavupal del. ed. m v'preklinajne tiga folsh Preroka Balaama ǀ ti ſi sauupal del. ed. m v'babijevere, inu v'zupernje ǀ De bi ſi lih hotel mene konzhati nebom zagala, ampak v' njegovo miloſt savupala del. ed. ž ǀ moje ſerze ſe je shiher na njo ſavupalu del. ed. s ǀ ſo saupali del. mn. m v'proshno suoje mattere ǀ aku ſami na ſvojo mozh bomo ſaupali del. mn. m, taku bomo utonili ǀ bote sauppale del. mn. ž nikar s'marterniki, temuzh s'nezhiſtomy Moshmij veliko pranost dellat zaupati se drzniti si, upati si: pred drugimi ludij bi ſe nihdar ne savupala taKu priasniva biti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

zelišče -a s zelišče: tvoje pijtje bo ta frishna voda, inu ſhpisha tu ſrovu korejne, inu sheliszhe im. ed. ǀ kaj s'ena arznja, ali shelishzhe im. ed. bode tebe osdravilu ǀ po potih lepu dishezhe seheliszhe im. ed., inu piſſane roſſizhe ſe vidio pottroſene ǀ hozhe szhiſtiti od vſyga nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha rod. ed. ſvoj vèrt ǀ on je sgruntal mozh, inu nuz tiga sheliszhia rod. ed. ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi daj. ed. ǀ je bil … sapovedal … sheliszhi daj. ed. de ga imà arznovati ǀ hodi od kraja, po verti, inu tu hudu sheliszhe tož. ed. vun pleve ǀ nam perneſse selishe tož. ed., roshize, driveſsa, inu ſad ǀ ſi bil ſapovedal ſemli de bi imela roditi roſse, zheliſzhe tož. ed., dreuie, in ſad ǀ Vij ſte ſe nevuzhili … s'ſelishzhe tož. ed., dreuie inu ſad imenovati ǀ maihinu je shenfovu sernu, vener kadar ſraſte je to ner vekshe mej uſem seliszhem or. ed. ǀ Kadar pak ſraſte, taku je tu ner vekſhe mej vſem ſeliſzem or. ed., inu poſtane enu drivu ǀ kadar pak ſraſte, taku je tu ner vekshe mej vſem seliſzhem or. ed., inu poſtane enu drivu ǀ s'temi piſſanimi roſhizami, inu s'selenem sheliszom or. ed. ǀ de bi ſposnali muzh, inu nuz teh selijsh rod. mn. ǀ nuz, inu muzh teh seliszh rod. mn. ǀ peteln kadar hudu ſe pozhuti, ene gvishne sheliszha tož. mn. poſna

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

zoprnost -i ž 1. nevšečnost, nadloga: kadarkulj pride ena ſupernoſt im. ed. zhes vaſs volnu jo vſimite ǀ Nej dolgu ſtalu, de S. Eliſabeth veno veliko britkuſt, inu ſupernoſt tož. ed. je bila padla ǀ bodite li poterpeshlive v' uaſhijh reuah, inu v' terplejni, v' uaſhem nepekoju, inu ſupernoſti mest. ed. ǀ Na mejſti neperloshnoſti, inu supernoſti rod. mn., katere v' njegovi shlushbi bote vezh krat mogla poterpeshlivu preneſti, vam bo dall ta vezhni myr, inu pokoi ǀ ſo ony … ſvejſtù Bogu shlushili, supernoſti tož. mn. poterpeshlivù prenesli ǀ kateri sa Boshio volo reve, inu ſupernoſti tož. mn. poterpeshlivu preneſſe ǀ Poshle Preroke, Pridigarje, Spovednike, dobre ſvète miſli, bolesni, neſrezhe, supernosti tož. mn., inu nedluge ǀ v' vekſih supernoſtih mest. mn. je mozh, inu gnado dal 2. nenaklonjenost, sovraštvo: zhloveka s' enem ſamim ozheſſam pogledat nei ſnamine lubesni, ampak supernoſti rod. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

cegel -gla (cegel, cejgel*, cegal, cigel*) samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

čist -a -o pridevnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

dajati dajem nedovršni glagol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

dati dam dovršni glagol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

enajst1 -ih (enajst, anajst, edanajst) in nesklonljivo, posamostaljeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.