Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
izbran del., F9, electus, -a, -um, iṡvolen, iṡbrán; exquisita vina, iṡbrana vina dobra; exquisitus, -a, -um, obyṡkàn, vpraſhan, iṡbrán; delectus, -a, -um, iṡbrán, iṡvolen, na ṡbór; lautitia, iṡbrane jidy; lectus, -a, -um, brán, iṡbrán, iṡvolen; legio, -onis, ena voiṡka ṡgúl junakou h'ṡhtritanîu, ena mozhna mnoṡhiza iṡbranih ṡholnerjou; praestabilis, -le, imenitin, gnadliu, isbran, vrédin; selectus, -a, -um, iṡbrán, ṡborn
Vorenc
množica ž, F10, caterva, mnoshiza ẛholnerjou, ali kardelu; cohors, mnoṡhiza, kardelu junakou; comulus populi, kardelu, mnoṡhiza folka; frequens turba, velika mnoṡhiza; frequentia, mnoṡhiza, veliku ṡbraliṡzhe; legio, -onis, ena voiṡka ṡgúl junakou h'ṡhtritanîu, ena mozhna mnoṡhiza iṡbranih ṡholnerjou; multitudo, mnoguſt, mnoṡhiza, gmèranîe, velika truna[!]; phalanx, -gis, ena mnoṡhiza, ali kardelu od oſſemtavṡhint peiṡhzeu; praesidium, -dÿ, bramba, enu kardelu ali mnoṡhiza voiṡzhakou v'eno brambo ali méſtu poſtavlenih; turba, -ae, kup ludy, mnoṡhiza, kardelu
Vorenc
močan prid., F60, adagia sunt: Potréba je taku mozhna, de vſaku ẛheléẛu ẛlomi; carus, -us, mozhnu ſpanîe po merṡlizi; celeti, mozhni voiszhaki. 3.Reg:1; dejurium, -ry, ena mozhna perſega; efficax vir, en mozhán moṡh; emunire, mozhno brambo ſturiti; fortis, et hoc forte, mozhán, junazhki, ſtanoviten, kripak; musculosus, -a, -um, mozhán, ṡhylnaſt, kripkih ṡhyl; oxyporumori, ſalṡha s'mozhniga ṡeliṡzha ſturjena, s'jeſſiha, ṡhenoffa, popra, inu zheſna; pervalidus, -a, -um, premozhán, ſylnu mozhán, ali mogozh; pollere viribus, mozhán biti; praevalere, premozhi, mozhán biti, mozhán ratati, premagati, premoṡhen biti, vezh premozhi, reſyliti; praevalere, mozhán poſtati, mozhán biti; roborare, múzh dajati, mozhnu ſturiti; titanes, ſylnu mozhni ludje; prim. močni, močno
- moènejši , F5, communire, popraviti, perterditi, mozhnéſhe ſturiti, povſod ẛavahtati, ẛadélati; invadere, invalescere, raſti, vekſhi, inu mozhnéſhi perhajati, premagati; praepollere, mogózhniſhi, inu mozhnéſhi biti, kakòr en drugi; praepoſse, vezh premozhi, doſti mozhneiſhi biti; rigoratus, -a, -um, oſter inu mozhnéſhi ſturjen
Vorenc
potreba1 ž, F22, adagia sunt: Potréba je taku mozhna, de vſaku ẛheléẛu ẛlomi; egestas, -tis, pomankanîe, vbuſhtvu, potréba, ſromaẛhtvu; indigere, potrébuvati, potrébo imeti; laborare, déllati, ſe mujati, bolán biti, tarpéti, potrébo imeti; neceſsitas, potrébnoſt, potréba, syla, nuja; oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti; penus, -ni, vel penus, -us, vel penus, -oris, preṡkerblenîe ṡa hiſhno potrébo; procuratrix, -cis, katera preṡkarby kar je potréba; timendus, -a, -um, kateriga ſe je potréba bati
Vorenc
prisega ž, F17, abiurare, s'priſego tayti, ſe odpovédati; adjurare, h'perſegi gnati, ẛarotiti, rotiti, preklinîati, ẛaklinîati; aedepol, ẛa gviſhnu, per moji veri, ena ſtara perſega, moshka, inu ẛhenska; auctorare, s'perſego oblubiti; compromiſsum, oblublenîe dvéh od ene, inu druge ſtrani ẛa kakerſhno glihingo s'perſego; dejurium, -ry, ena mozhna perſega; exjurare, perſegati, inu s'perſego poterditi; Hercle, vel Hercule, ena Aidovṡka perſega; juramentum, perſega; mecastor, taku meni Castor pomagai, perſega; obtestatio, perſega, ali ena mozhna proſhnîa, inu riſnizhna; perjurium, -ÿ, kriva perſega, folṡh perſegovanîe; sacramentum, -ti, ṡkrivnoſt, perſega, ſacrament, ṡavèṡa; sacramentum militare, junazhka, ali ṡholnerṡka priſega; spondere pro aliquo, ſe s'priſego ṡavèṡati, inu oblubiti
Vorenc
resničen prid., F16, agelastus, neſmeyózhni, riſnizhin, ẛhaloſtin, kir ſe ne ſmeya; candidus homo, en zhlovik riſnizhen; expromiſsor, porok, riſnizhni oblubaviz; historia, enu risnizhnu perpovedanîe od ene rizhy, ali popiſſovanîe; indubitatae fidei, riſnizhen; integer, cél, riſnizhin; obtestatio, perſega, ali ena mozhna proſhnîa, inu riſnizhna; protelum, -li, tú prou riſnizhnu, inu ṡveiſtú ṡa enim hiteinîe; rectus, -a, -um, prou, brumen, riſnizhin, vglyh, ravn; serius, -a, -um, riſnizhin, preṡ ſhale; syncerus, -a, -um, zhiſt, ceil, riſnizhin, brumen, vèrin; tabulae authenticae, riſnizhna piſma; verax, -cis, riſnizhen; veridicus, -a, -um, riſnizhin, riſnizhniga govorjenîa; vultuosus, -a, -um, prevezh riſnizhen, inu ṡhaloſten
Vorenc
stanovitnost ž, F8, constantia, ſtanovitnoſt; firmamen, firmamentum, ſtonovitnoſt, mozhna tardnúſt; firmitas, firmitudo, ſtanovitnoſt; immutabilitas, ſtanovitnoſt; perseverantia, -ae, obſtanovitnoſt, ſtanovitnoſt do konza; soliditas, ſtanovitnoſt; stabilitas, ſtanovitnoſt; strenuitas, junaṡhtvu, ſtanovitnoſt
Vorenc
Vorenc
vsak zaim., F24, adagia sunt: Potréba je taku mozhna, de vſaku ẛheléẛu ẛlomi; cotidie, vel quotidie, vſak dan; jugiter, vſak dán, vſeṡkuṡi, pres neprejenanîa, v'vednu; omnis, ſleherni, vſaki, vſak, ſlédnî; quaevis, quivis, quodvis, vſaka, vſaki, vſaku; quotannis, vſaku leitu, od leita do leita; singuli, vsaki poſsebei
Vorenc
zavezati dov., F13, alligo, -are, pervèẛati, ẛavèsati, obvèẛati; authorare, s'oblaſtio ṡavèṡati; devincire, ẛavèẛati; illigare, ṡavèṡati, ṡavoṡlati; innectere, ṡavèṡati, navèṡati, ṡavoṡlati; obligare, ṡavèṡati, ṡavèṡovati, ṡaſtaviti, terdnu oblubiti; obnubere caput, glavó s'eno ruto ṡaviti, ali ṡavèṡati, kakòr tem, kir glavo vſékajo; praeligare, naprei ṡavèṡati, ali poprei ṡavèṡati; religare, mozhnú ṡavèṡati, prevèṡati; stringere, v'kúp ſtiſniti, mozhnu ṡavèṡati; subnectere, v'meis ṡpleſti, ali ṡapleſti, ali ṡavèṡati, inu ṡavoṡlati; vitta, -ae, ṡhenṡka auba, ṡhnora, ruta, ali pinta ṡa glavo ṡaveṡati, ena mozhna auba
Vorenc
zgolj prisl., F9, acoetum, mèd, ẛgul zhiſt mèd; legio, -onis, ena voiṡka ṡgúl junakou h'ṡhtritanîu, ena mozhna mnoṡhiza, iṡbranih ṡholnerjou; merus, -a, -um, ṡgul ſam, ceil, neṡméſhan; persolus, -a, -um, ṡgul ſam; pulpa, -ae, ṡgúl meſſú pres koſty; purus, ṡgúl, zhiſt, ſnaṡhen; submerus, -a, -um, ṡgul vinu, vinu ṡméſhanu, kir je malu vode v'meiṡ; tabes, -bis, gniloſt, jetika, ſahnota na ṡhivotu, ṡgul gnui; testaceus mons, en hrib v'Rimi ṡgul is zhripyn
Vorenc
zlomiti dov., F12, adagia sunt: Potréba je taku mozhna, de vſaku ẛheléẛu ẛlomi; confringere, ẛlomaſtiti, polomiti, reſtolzhi, reſtrupati, reṡbiti, ẛlomiti; defringere, odlomiti, ẛlomiti, polomiti, reẛbiti; effractor, -ris, kateri gori ſtare, ali ṡlomi; frangere, reṡbyti, ṡlomiti, ſtréti, vkarhniti; fregit sibi brachium, je rokó ſebi ṡlomil; infringere, notar ṡlomiti, predréti, reſtrupati; introrumpere, notar ṡlomiti, predréti, polukati; januam effringere, vrata ṡlomiti, ſtréti; prorumpere, predreiti, s'ſylo notar ṡlomiti, ali priti; rumpere, ṡlomiti, reſpozhiti, predréti; trichomanes, tá ardezhi ṡlomi kamen, ali ṡmanzani kamen, ṡeliṡzhe
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
bopen -pna m grb: kaj s' en bopen im. ed., ali snamine se najde na Naihaiselnu, na Granu, na Peſti, na Budi ǀ leta Boppen tož. ed. tvoj, udrukan v' ſvojem ſerzi bo do ſmerti noſſila ǀ Ter zhe jeſt nyh shlahtni Boppen tož. ed. pogledam dua lepa Turna noter sagledam ǀ Georgius Rottinus pak je djal de sadoſti je pogledat na Boppen tož. ed. zhe eden hozhe poſnati shlahtnoſt tiga Roda ǀ na pezhatah vſelej je sareſan Boppen tož. ed. taiſtiga komu pezhat shlishi ǀ Dokler tedaj gnadliua Gospodizhna Gertrudis imaio dua taku mozhna Turna v' Boppni mest. ed. ǀ inu v' ſvoim Boppnu mest. ed. imà eniga Angela ← nem. Wapen ‛grb’; prim. pri Megiserju bapen ‛inſignia’
Svetokriški
Eshines m osebno lastno ime Ajshin: AEſchijnes im. ed. Philosophus on je taku mozhnu zhastil, inu stregu Socratu suojmu Præcepterius (I/2, 88) ǀ od Katere taushenKrat vezh dobriga ſmo prejeli … Kakor AEſchijues im. ed. od Socrata (I/2, 88) ǀ AEſchines im. ed. je djal, de resniza je taku mozhna de lahku premaga vſe hude miſly, inu shelje (V, 15) Ajshín, gr. Αἰσχίνης, (pribl. 430–360 pr. Kr.), Sokratov učenec
Svetokriški
iskati iščem nedov. iskati, tj. iskati z namenom najti in želeti, hoteti: sazhne te Nebeshke shaze yskati nedol. ǀ per pridigi nimate druſiga iskati nedol., ampak to gorezho resnizo ǀ Krajl puſtj iskat nedol. taiſtu sheliszhe ǀ nimamo yſkati nedol., na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ Abraam njega Ozha ta je bil shal v'Egypt Kruha yskati namen. ǀ Bug je bil shal isKat namen. Adama ǀ gre prezej, yskat namen. tu prepovedano drivu ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo shival iskati namen. ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati namen. te sgublene ovzhize ǀ poshle ijskat namen. Mashnike ǀ ſo bilij shli po skriniah denarje ijskati namen. ǀ ga gre yshat namen., ga najde veni ſenizi ǀ Ieſt yszhem 1. ed. moje lube bratie ǀ jo vshe dolgu zhaſſa iszhem 1. ed. ǀ li tvojo edino zhast jiszhem 1. ed. ǀ Jeſt neyszhem +1. ed. moje zhaſti ǀ kaj ti lubesnivi, inu lepi mladenizh letot yszhesh 2. ed. ǀ ga yshzhesh 2. ed. po hribah, inu dolinah ǀ proſſish, inu iszhesh 2. ed. kej bi mogal en frishin trunk vdobit ǀ s'veſseilom yszhes 2. ed. ſmert ǀ yszhe 3. ed. eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse ǀ Ta zhlovik ga iszhe 3. ed., inu tudi naide ǀ zupernje yſzhe 3. ed., inu cilu Boga satay ǀ ſamu tu Nebeſhku yshzhe 3. ed. ǀ v'vſijh vishah ijszhe 3. ed. njega ob leben perpravit ǀ ijſzhe 3. ed. buzhe, kumare, zhebu, inu zheſsen ǀ sastoin ijshzhe 3. ed. ta hudobni shkoduat timu pravizhnimu ǀ drugiga neijshzhe +3. ed., semuzh tebe podkopat ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe +3. ed., temuzh de ſo ſveſty najdeni ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo 1. mn. ǀ Ali ſakaj druge exempelne yſzhemo 1. mn. ǀ kaj druſiga skuſi nashe dellù iszhemo 1. mn. ǀ Vy yſzhete 2. mn. Ieſuſa Nazarenskiga, tiga krishaniga ǀ naulesh yszhete 2. mn. takorshna mozhna vina, de vaſſ opianio ǀ sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete 2. mn. ǀ Ah vij nepametni Kateri te preproste ijhzhete 2. mn. ogolufati ǀ volnu v'nevarnost ſe podado, inu perloshnosti yszheio 3. mn. ǀ ſame yſzheio 3. mn. perloshnoſt s'drugimi moshmij snanje dellat ǀ sa boshjo zhast nemarajo, ampak ſuojo lastno yſzhejo 3. mn. ǀ ſupet iſzheio 3. mn. perloshnoſt ǀ Nej li iszheio 3. mn., inu proſſio zhaſtj ǀ tudi nijh s'laternami ijszheio 3. mn. ǀ firbizhnu ijſzheo 3. mn. vejdit djaine ǀ na semli nyh lon yshzhejo 3. mn. ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio 3. mn. ǀ Nej ty drugi ludje yſhzheo 3. mn. nyh ſrezho ǀ yszhio 3. mn. po nedrah ǀ skarbnu yshejo 3. mn. Dohtarja de bi njeh telu osdravil ǀ ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno blishnyh iszheo 3. mn. ǀ tedaj li mleku, inu vouno yszheo 3. mn. ǀ Ony mene neishzheo +3. mn., ampak mojo veliko doto ǀ zhe resniza je taku nuzna, potrebna … sakaj jo ludje nelubio, neshtimaio, inu neijshzheio +3. mn. ǀ vener ty nemarni ludje letu neshtimaio, neiszheo +3. mn. ǀ G. Bogu dopasti neyshzhejo +3. mn. ǀ ludy kateri skuſi ſvoje dobra della neyszheio +3. mn. zhaſt boshio ǀ Letu yszhi vel. 2. ed., letu sheli, letu proſſi ǀ Kar je tam gori yszhite vel. 2. mn. ǀ Iszhite vel. 2. mn., inu lubite Boga taku bode vaſha dusha shivela ǀ Ishzhite vel. 2. mn. v' hishi Euphemiana ter bote nashli tiga Svetiga Mosha ǀ per Christuſu ijszhite vel. 2. mn., taku bodete letu neshli ǀ Nikar tedaj Nem. Nem. neyshzkete +vel. 2. mn. vaſho zhast ǀ Jeſt nebom dergdi exempelne iskal del. ed. m ǀ Abſolom s'eno veliko vojsko ga je yskal del. ed. m ǀ Ie ijskal del. ed. m Krajl ſaul vſijh vishah Davida tiga nedolshniga vubiti ǀ ta presheshna Herodiades je iskala del. ed. ž perloshnoſt ǀ v'teh S: Ranah yskala del. ed. ž ǀ vashe ſerze bo … te posvetne rezhij bo sanizhualu, inu te Nebeshke ijskalu del. ed. s ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò tebe s' shaloſtio yſkala del. dv. m ǀ aku li bomo NebeſhKu Krajleustvu yskali del. mn. m ǀ s'laternami vaſs bodo pod semlo ijskali del. mn. m ǀ po ſvojh shejlah bodo Vuzhenike iskali del. mn. m ǀ pò uſot ſo njega ijskali del. mn. m vumorit ǀ de bi s'laternami fliſsik ijshali del. mn. m pod semlò ǀ de bi hualo, inu zhaſt per ludeh neyskali +del. mn. m ǀ taiſti, kateriga ſò yskale del. mn. ž je bil od ſmerti gori vſtal ǀ po Tempelni ſo iskale del. mn. ž ſvojga Lubiga
Svetokriški
ker2 vez. ker: ſo bily shtraifani, kir ſo sheleli dosezhi, inu uset, kar je njemu shlishalu ǀ vam pak je ſamirit, kir naulesh yszhete takorshna mozhna vina, de vaſſ opianio ǀ pò potrebi zhloveka oſkerbi, ker v'njega Dobruto savupa
Svetokriški
luna -e ž luna: kadar je polna luna im. ed., ta shival taku mozhna rata, de nej mozhnusti de bi jo mogla premagat, kadar pak luna im. ed. doli jamle, ta shival slaba prihaia, kadar luna im. ed. k'sadnimu firtilzu pride, takrat ta shival taku ſlaba rata, de ſledna ſtvar jo lahku premaga ǀ Kadar ſonze, lunac im. ed., ſvesde, inu nebu bi semli na pomozh ne prishli, ona bi nemogla roditi ni sheliszhe, ni ſadu, ni shita, ni vina ǀ my ſmo pres gnade Boshje, kakor vna ſhival Cinocefalus imenuana pres lune rod. ed. ǀ per ſvetlobi te lune rod. ed. ſe je vshpegu gledala ǀ ta Modri ſalamon je bil Mario Divizo perglihal luni daj. ed., inu ſonzu ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno tož. ed., ſonze, inu Nebu gleda ǀ Se bodo zhudeſa godila na Sonci inu na luni mest. ed. ǀ per luni mest. ed., inu ſvejsdah imà ſvoje prebivalszhe ǀ Bug, kateri je ſtuaril ta shroki, inu proſtorni ſvejt s' ſonzam, s' luno or. ed., inu s' ſvesdami pokrit ǀ Maria Diviza ſe je prikasala obuta s'luno or. ed.
Svetokriški
močan -čna prid. močan: En kojn de ſi glih je velik, inu mozhan im. ed. m, aku n'hozhe noſsit, obeden ga nekupi ǀ enkrat ta Mozhni im. ed. m dol. Sampson je rajshal v'tu Mestu Tamnata ǀ resniza je taku mozhna im. ed. ž de lahku premaga vſe hude miſly, inu shelje ǀ od kot pride de tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu im. ed. s kakor de bi bilu shelesnu ǀ Jeſt menem de nej zhloveka taku mozhniga rod. ed. m, inu ſerzhniga, de bi ſe ſmerti nepreſtrashil ǀ Oh lepa, inu pohleuna sahuala, katera je veliku lepshi … kakor te mozhne rod. ed. ž Debore ǀ Postavimo de ima en mozhan tož. ed. m grad na shivi skali ſisidan ǀ koku je bil ta mozhni tož. ed. m dol. sijd tiga mejsta Hiericho okuli vergal ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila taku mozhniga tož. ed. m ži. Sampſona ǀ ſo eno mozhno tož. ed. ž, veliko vojsko sholneriou vkupai ſpravili ǀ Slon ima topelt ſerce, enu taku mozhnu tož. ed. s de ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske ǀ de bi ga reshil pred tem mozhnim or. ed. m, inu groſovitim ſaurashnikam ǀ ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem, mozhnem or. ed. m inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ is suojo ſilnu veliko, inu mozhno or. ed. ž vojsko je bil taistu oblegal ǀ gnadliua Gospodizhna Gertrudis imaio dua taku mozhna tož. dv. m Turna v' Boppni ǀ dua velika mozhna tož. dv. m peſſa uſame ǀ kadar hudizhu imajo shlushiti ſo mozhni im. mn. m, kakor de bi glavo imèli s'shelesa ǀ mozhne im. mn. ž, inu kraftne ſò bile njega S. Beſsede ǀ vy ſte bile ſedem mozhnih rod. mn. Sampſonavih laſs ǀ ſo Boga zhaſtili, sa volo vſeh teh mozhneh rod. mn. del ǀ on mozhne tož. mn. m Turne je puſtil okuli duora ſidat ǀ s'slabeh ſtury mozhne tož. mn. m, s'martveh shive ǀ Gdu je bil pretargal te mozhne tož. mn. ž, inu debele ketne ǀ naulesh yszhete takorshna mozhna tož. mn. s vina, de vaſſ opianio ǀ kakor s' mozhnimi or. mn. shtrikami, inu ketnami ǀ s'mozhnimi or. mn. ketenami ſim h'grehu perveſan primer.> aku eden je mozhneshi im. ed. m ble ſe njega zhlovik boij ǀ Mozhneishi im. ed. m je ta dober exempel, kakor pak te dobre beſſede ǀ obena arznia nei mozhneshi im. ed. ž, inu nuznishi, kakor ta Nebeski Belzoar Svetiga Reshniga Teleſſa ǀ takrat ta krivizhni, inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga, inu mozhneshiga tož. ed. m ži. je dolshan proſsit ǀ Gdu je mozhnejshi tož. ed. ž vojsko sapudil ǀ njega Saurashniki ſo bily veliku mozhneishi im. mn. m ǀ Bug bo perpustil, de pametnishij, inu mozknejshij im. mn. m ſe bodo zhes vaſs usdignili presež.> Jeſt ſim ta ner mozhneshi im. ed. m Bug ǀ Mars je bil ta ner mozhneſhi im. ed. m v' mej Bogovij ǀ Oh kej ſi sdaj Sampſon ta ner mozhneishi im. ed. m ǀ Ta nar mozhneshi im. ed. ž je ſrezha, sakaj letej obeden nemore ſuper ſtati ǀ leta arznia je ner mozhneishi im. ed. ž ǀ Conſtancienſis shkoff s' beſſedo je muzh odvſel timu ner mozhneshimu daj. ed. m ſtrupu ǀ satorai ſo njega ſa tiga nar mozhneshiga tož. ed. m ži. zhloveka dershali ǀ Ony pravio de sa to ner mozhneshi tož. ed. ž arznio nuzaio ta kamen Belzoar imenovan ǀ ty ner mozhneshi im. mn. m Riſsi Svete Katholish Karshanske Zerkue ſe ſo potili ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi tož. mn. m turne, inu mejſta ǀ Je en boi s' temi ner huishimi, inu mozhneshimi or. mn. ſaurashniki
Svetokriški
močnost -i ž moč: ta shival taku mozhna rata, de nej mozhnusti rod. ed. de bi jo mogla premagat ǀ To veliko mozhnust tož. ed., inu nuz premiſhlovajna Boshijh sapuvidi je dobru poſnal Krajl David ǀ kadar luna gori jamle, taku tudi ta shjual na mozhnosti mest. ed. raste
Svetokriški
o2 medm. o: Tebe pak, o Gospud Bug Neheſhki ozha pohleunu proſsim ǀ Vſdigni tuoje ozhij o verna Dusha ǀ Nikartaku nepametnu ne rayshaj o moj zholnar ǀ Ti O vſmileni G. Bug vſe skusi naſs ſtrashish ǀ O sanikarni! o hudobni! ò boganarodni greshniki, inu greshinze ǀ Satoraj ò vij greshniki, inu greshnize nezhudite ſe aku Bug neushlishi vashe proshne ǀ variſe ô greshnik ǀ O srezhni, inu stutaushenkrat Isvelizheni ſo bili leti ǀ Okoku mogozhna je njega s: roka ǀ okoku mozhna ie njega shtima ǀ òkoku veliki norzy ſte pred Bugam
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 38
Dostopnost