- 1. iz biologije nukleinska kislina v obliki dvojne vijačnice, ki vsebuje zapis dedne informacije in se nahaja v vseh celicah živih bitij in v nekaterih virusih; SINONIMI: iz biologije deoksiribonukleinska kislina, iz biologije dezoksiribonukleinska kislina, iz biologije DNA, iz biologije DNA, iz biologije DNK
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
DNK2 DNK samostalnik ženskega spola [dẹenká]
SSKJ²
gén -a m (ẹ̑)
biol. osnovna materialna enota dedovanja v celici, dedna osnova: geni so nosilci dednih lastnosti; analizirati gene; mutacija genov
biol. osnovna materialna enota dedovanja v celici, dedna osnova: geni so nosilci dednih lastnosti; analizirati gene; mutacija genov
SSKJ²
genétičen -čna -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na genezo; razvojen, izvoren: genetična odvisnost med duhovnim in umetniškim prizadevanjem / genetična metoda, razlaga
2. biol. genski: genetična mutacija; genetične posledice termonuklearne katastrofe
1. nanašajoč se na genezo; razvojen, izvoren: genetična odvisnost med duhovnim in umetniškim prizadevanjem / genetična metoda, razlaga
2. biol. genski: genetična mutacija; genetične posledice termonuklearne katastrofe
- genétično prisl.:
pojav je genetično vezan na družbene razmere
Pravopis
genétičen -čna -o (ẹ́) ~a povezanost med pojavoma razvojna, izvorna
genétični -a -o (ẹ́) ~a razlaga; biol. ~a mutacija genska mutacija
genétičnost -i ž, pojm. (ẹ́)
genétični -a -o (ẹ́) ~a razlaga; biol. ~a mutacija genska mutacija
genétičnost -i ž, pojm. (ẹ́)
SSKJ²
genómski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na genom: genomska mutacija; genomske raziskave; genomsko zaporedje
nanašajoč se na genom: genomska mutacija; genomske raziskave; genomsko zaporedje
Pravopis
..ija ž. prip. obr.
1. 'dejanje' invêrzija, incízija
2. 'lastnost' sapiéncija
3. 'stanje' emócija, frustrácija
4. 'popredmetena lastnost' mutácija
5. 'prostor, mesto' Ánglija, Slovénija
1. 'dejanje' invêrzija, incízija
2. 'lastnost' sapiéncija
3. 'stanje' emócija, frustrácija
4. 'popredmetena lastnost' mutácija
5. 'prostor, mesto' Ánglija, Slovénija
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
ména -e ž (ẹ́)
1. doba med zrelostjo in starostjo, ko pride pri ženskah do usihanja delovanja spolnih žlez in s tem do nekaterih telesnih in duševnih sprememb: biti v meni / doba, leta mene
2. knjiž. menjava, menjavanje: mena dobrin / narediti dobro meno / mena razmerja, vremena / stalne zgodovinske mene
♦ med. mena glasu sprememba glasu iz deškega v moškega v dobi pubertete; mutacija
3. astron., navadno v zvezi Lunina mena razmerje med osvetljenim delom in celotno navidezno ploskvijo Lune: opazovati Lunine mene / izračunati Lunine mene
4. knjiž., zastar. doba, razvojna stopnja: proizvodnja je v meni naraščanja
● knjiž. ob meni stoletja na koncu enega ali na začetku drugega stoletja
1. doba med zrelostjo in starostjo, ko pride pri ženskah do usihanja delovanja spolnih žlez in s tem do nekaterih telesnih in duševnih sprememb: biti v meni / doba, leta mene
2. knjiž. menjava, menjavanje: mena dobrin / narediti dobro meno / mena razmerja, vremena / stalne zgodovinske mene
♦ med. mena glasu sprememba glasu iz deškega v moškega v dobi pubertete; mutacija
3. astron., navadno v zvezi Lunina mena razmerje med osvetljenim delom in celotno navidezno ploskvijo Lune: opazovati Lunine mene / izračunati Lunine mene
4. knjiž., zastar. doba, razvojna stopnja: proizvodnja je v meni naraščanja
● knjiž. ob meni stoletja na koncu enega ali na začetku drugega stoletja
SSKJ²
mutácija -e ž (á)
1. med. spreminjanje glasu iz deškega v moškega v dobi pubertete, menjavanje glasu: zapoznela mutacija
2. biol. nova dedna lastnost organizma, dedna sprememba: večanje števila mutacij zaradi radioaktivnosti / mutacija genov / pomen mutacije za nastanek novih vrst
3. publ. spreminjanje, prilagajanje: umetnost je podvržena mutaciji in selekciji
♦ tisk. izmenjava dela tiskarskega stavka v posamezni izdaji
1. med. spreminjanje glasu iz deškega v moškega v dobi pubertete, menjavanje glasu: zapoznela mutacija
2. biol. nova dedna lastnost organizma, dedna sprememba: večanje števila mutacij zaradi radioaktivnosti / mutacija genov / pomen mutacije za nastanek novih vrst
3. publ. spreminjanje, prilagajanje: umetnost je podvržena mutaciji in selekciji
♦ tisk. izmenjava dela tiskarskega stavka v posamezni izdaji
Pravopis
mutácija -e ž, pojm. (á) ~ pri dečkih (menjavanje glasu); ~ genov |dedna sprememba|; jezikosl. |vrsta premen|
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
Celotno geslo
Etimološki
mutȋrati -am nedov. in dov.
Terminološka
Osnovalska mutacija
Zanima me, kako bi v slovenščino prevedli angleški termin founder mutation . Ali že obstaja kak uveljavljen termin? Termin označuje gensko spremembo, ki je v določeni kulturno ali geografsko izolirani populaciji prisotna v visoki frekvenci in lahko povzroča nekatere bolezni.
Zanima me, kako bi v slovenščino prevedli angleški termin founder mutation . Ali že obstaja kak uveljavljen termin? Termin označuje gensko spremembo, ki je v določeni kulturno ali geografsko izolirani populaciji prisotna v visoki frekvenci in lahko povzroča nekatere bolezni.
Celotno geslo
Sprotni
Celotno geslo
Sinonimni
podvojevánje -a s
biol. genska ali kromosomska mutacija, pri kateri se podvoji kako zaporedje baz v kromosomu
SINONIMI:
biol. duplikacija
GLEJ ŠE SINONIM: podvajanje
Terminološka
Puščajoča mutacija
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin leaky mutation , ki na področju genetike označuje tip mutacije, pri kateri se funkcija v fenotipu ne izgubi povsem. Razmišljam o ustreznikih prepuščajoča mutacija , prepustna mutacija ali puščajoča mutacija . Kateri ustreznik bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin leaky mutation , ki na področju genetike označuje tip mutacije, pri kateri se funkcija v fenotipu ne izgubi povsem. Razmišljam o ustreznikih prepuščajoča mutacija , prepustna mutacija ali puščajoča mutacija . Kateri ustreznik bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Celotno geslo
Frazemi
rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk, bíti désna rôka kóga, bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti na désno róko, bíti od rôk [kómu], bíti pri rôki, braníti se z rokámi in nogámi, čiste rôke, čístih rôk, dáti kómu oróžje v rôke, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, délati kàj z lévo rôko, désna rôka, désna rôka ne vé, káj déla léva, do komólcev krvávih rók, držáti rôke krížem, držáti rôke v žêpih, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, držáti vsè v svôjih rôkah, dvígniti rôko náse, iméti číste rôke, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dvé lévi rôki, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti krváve rôke, iméti pólne rôke déla, iméti prôste rôke [pri čém], iméti sréčno rôko [pri čém], iméti škárje in plátno v rôkah, iméti umázane rôke, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, íti na rôke kómu, íti na róko kómu, íti z lévo rôko v désni žèp, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izbíti kómu oróžje iz rôk, iz drúge rôke, iz pŕve rôke, jemáti kàj z lévo rôko, kjér bóg rôko vèn molí, kot désna rôka, krêpko pljúniti v rôke, kupíti iz drúge rôke, kupíti iz pŕve rôke, léva rôka ne vé, kaj déla désna, lotévati se čésa z lévo rôko, lotíti se čésa z lévo rôko, mázati si rôke [s čím], méti si rôke, na désno róko, na lévo róko, na lévo róko omožêna, na róko se ženíti, na róko sta se vzéla, na róko živéti, naredíti kàj z lévo rôko, ne držáti rôk krížem, ne iméti čístih rôk, ne státi krížem rôk, ne umazáti si rôk s krvjó, odpráviti kóga z lévo rôko, opráti si rôke [kot Pilát], opráviti kàj z lévo rôko, ostáti čístih rôk, pásti v rôke pravíce, pljúniti v rôke, po pilátovsko si umíti rôke, polítika môčne rôke, položíti rôko náse, ponúditi kómu rôko, poročèn na lévo róko, poročíti se na lévo róko, postáti désna rôka kóga, postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, poštêno pljúniti v rôke, premágati kóga z lévo rôko, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, prosíti za rôko kóga, rôka pravíce, rôka rôko umíva, umázati si rôke [s čím], umázati si rôke s krvjó, umíti so rôke [kot Pilát], upírati se z rokámi in nogámi, vládanje z želézno rôko, vládati z želézno rôko, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z lévo rôko, z rokámi in nogámi, z želézno rôko, zaprosíti za rôko kóga, zvéza na lévo rôko, živéti iz rôk v ústa, živéti na rôkah, življênje iz rôk v ústa
bíti čístih rôk, bíti désna rôka kóga, bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti na désno róko, bíti od rôk [kómu], bíti pri rôki, braníti se z rokámi in nogámi, čiste rôke, čístih rôk, dáti kómu oróžje v rôke, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, délati kàj z lévo rôko, désna rôka, désna rôka ne vé, káj déla léva, do komólcev krvávih rók, držáti rôke krížem, držáti rôke v žêpih, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, držáti vsè v svôjih rôkah, dvígniti rôko náse, iméti číste rôke, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dvé lévi rôki, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti krváve rôke, iméti pólne rôke déla, iméti prôste rôke [pri čém], iméti sréčno rôko [pri čém], iméti škárje in plátno v rôkah, iméti umázane rôke, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, íti na rôke kómu, íti na róko kómu, íti z lévo rôko v désni žèp, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izbíti kómu oróžje iz rôk, iz drúge rôke, iz pŕve rôke, jemáti kàj z lévo rôko, kjér bóg rôko vèn molí, kot désna rôka, krêpko pljúniti v rôke, kupíti iz drúge rôke, kupíti iz pŕve rôke, léva rôka ne vé, kaj déla désna, lotévati se čésa z lévo rôko, lotíti se čésa z lévo rôko, mázati si rôke [s čím], méti si rôke, na désno róko, na lévo róko, na lévo róko omožêna, na róko se ženíti, na róko sta se vzéla, na róko živéti, naredíti kàj z lévo rôko, ne držáti rôk krížem, ne iméti čístih rôk, ne státi krížem rôk, ne umazáti si rôk s krvjó, odpráviti kóga z lévo rôko, opráti si rôke [kot Pilát], opráviti kàj z lévo rôko, ostáti čístih rôk, pásti v rôke pravíce, pljúniti v rôke, po pilátovsko si umíti rôke, polítika môčne rôke, položíti rôko náse, ponúditi kómu rôko, poročèn na lévo róko, poročíti se na lévo róko, postáti désna rôka kóga, postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, poštêno pljúniti v rôke, premágati kóga z lévo rôko, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, prosíti za rôko kóga, rôka pravíce, rôka rôko umíva, umázati si rôke [s čím], umázati si rôke s krvjó, umíti so rôke [kot Pilát], upírati se z rokámi in nogámi, vládanje z želézno rôko, vládati z želézno rôko, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z lévo rôko, z rokámi in nogámi, z želézno rôko, zaprosíti za rôko kóga, zvéza na lévo rôko, živéti iz rôk v ústa, živéti na rôkah, življênje iz rôk v ústa
Celotno geslo
Frazemi
úlica Frazemi s sestavino úlica:
bíti v slépi úlici, iskáti pót iz slépe úlice, íti na úlice, izhòd iz slépe úlice, nájti izhòd iz slépe úlice, nájti pót iz slépe úlice, poiskáti izhòd iz slépe úlice, pót iz slépe úlice, pripeljáti v slépo úlico, príti iz slépe úlice, slépa úlica, správiti kóga v slépo úlico, zaíti v slépo úlico, znájti se v slépi úlici
bíti v slépi úlici, iskáti pót iz slépe úlice, íti na úlice, izhòd iz slépe úlice, nájti izhòd iz slépe úlice, nájti pót iz slépe úlice, poiskáti izhòd iz slépe úlice, pót iz slépe úlice, pripeljáti v slépo úlico, príti iz slépe úlice, slépa úlica, správiti kóga v slépo úlico, zaíti v slépo úlico, znájti se v slépi úlici
Število zadetkov: 19
Dostopnost