Zadetki iskanja
1. polit. načelo, ki zagovarja uporabo tudi zvijačnih, nemoralnih sredstev za dosego cilja: pristaš makiavelizma
2. nav. slabš. brezobzirnost, zvijačnost: znan je zaradi svojega makiavelizma
Vljudno vas prosim za pomoč pri uporabi velike oziroma male začetnice, kadar se v besedilu uporablja »v nadaljevanju«.
Primer: ... ko govorimo o Pogodbi o odstopu terjatev (v nadaljevanju: pogodba) ...
Ali se v uporablja mala ali velika začetnica? Če sta pravilni obe možnosti bi vam bila hvaležna za razlago, v katerem primeru se uporablja katera možnost.
Zanima nas, katera slovenska termina ustrezata angleškima terminoma marketable risk in non-marketable risk . V prvem primeru gre za tveganje, ki ga je mogoče zavarovati na trgu, v drugem pa za tveganje, ki ga iz različnih razlogov ni mogoče zavarovati na trgu. V slovenskem prostoru se izraza uporabljata predvsem v povezavi s poslovanjem SID banke. Opozarjamo, da angleški termin marketable risk ne označuje istega pojma kot angleški termin market risk , za katerega je v slovenščini že ustaljen termin tržno tveganje . Že omenjena SID banka in tudi Zakon o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (ZZFMGP) uporabljata izraz marketabilni rizik . Drugi predlogi so še: tržljivo tveganje , prodajljivo tveganje ; tveganje, ki ga je mogoče zavarovati ; prosto zavarovarljivo tveganje .
- ki je v zvezi z meritokracijo
Biokemija se v veliki meri ukvarja s presnovo molekul v organizmu. Sopomenka za presnovo je metabolizem . Pri tem poznamo procese sinteze molekul ( anabolizem ) in procese razgradnje molekul ( katabolizem ). Problem nastane, ko iz strokovnih in že povsem uveljavljenih izrazov tvorimo izpeljanke. Tako na primer presnovni sindrom (bolezen) nekateri poimenujemo metabolni sindrom , drugi metabolični sindrom . V biotehnologiji poznamo tudi metabol(ič)no inženirstvo . Reakcije pretvorbe so lahko katabolne ( katabolične ) ali anabolne ( anabolične ). Mogoče so krajše oblike nastale iz angleških izrazov ( metabolic , anabolic , catabolic ), a so se že zelo uveljavile, po drugi strani pa pri besedi s podobno končnico – alcoholic – ne bi nikoli pomislili na besedno zvezo alkoholična pijača .
1. nanašajoč se na metodiko: metodični principi / metodična pomagala
2. načrten, premišljen: metodična razporeditev dela; metodično spoznavanje samega sebe
♦ filoz. metodični dvom načelo, ki v spoznavanju priznava samo jasne trditve in zavrača vse nedokazane
- metódično prisl.:
metodično obravnavati učno snov
knjiž. posnemanje stvarnega sveta: njihovo temeljno načelo je mimezis / filmski mimezis
1. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki s svojo abstraktnostjo poudarja čist prostor brez površinskih okraskov ali ekspresivnih elementov: na razstavi so najbolj zastopani popart, minimalizem in nemška umetnost
2. glasba, nastala sredi 60. let 20. stoletja v Ameriki, za katero so značilne preproste, dolgo ponavljajoče se melodijske fraze: kompozicija je mešanica različnih stilov: od jazza do minimalizma
3. estetsko načelo, ki zagovarja preprostost, odsotnost okrasja: njegovo oblikovanje opredeljujeta predvsem minimalizem ter občutek za naravo v vsaki liniji in materialu
1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti: proces mišljenja je zapleten; napor pri mišljenju; mišljenje in čustvovanje / razvoj mišljenja pri otroku sposobnosti za mišljenje
// s prilastkom ta dejavnost, zlasti glede na način, kot ga določa prilastek: ni bil sposoben logičnega, nazornega, teoretičnega mišljenja; knjiž. deduktivno mišljenje je pogosto v pravnih znanostih / dialektično, metafizično mišljenje / matematično, znanstveno mišljenje; politični način mišljenja / pooseb. logično mišljenje take trditve odklanja
2. kar je le glede na védenje, poznavanje koga resnično; mnenje: to je samo vaše mišljenje, lahko pa da je bilo drugače / publ. on je mišljenja, da je prepozno / po mojem mišljenju je to neuspeh
3. kar izraža pozitiven ali negativen odnos do koga, česa; mnenje: imeti o čem dobro, slabo mišljenje; povedati svoje mišljenje o novi knjigi
// kar izraža odnos do česa sploh: glede vzgoje sta različnega mišljenja; upoštevati je treba tudi mišljenje kolektiva
4. miselnost: birokratsko mišljenje; tam se je navzel nemškega mišljenja / analiza srednjeveškega mišljenja / razvoj zahodnega mišljenja / demokratično, revolucionarno mišljenje
● nima samostojnega mišljenja ne presoja, ne ravna samostojno; svoboda mišljenja svoboda prepričanja in izražanja
♦ filoz. diskurzivno mišljenje; ekonomija mišljenja načelo, po katerem ni potrebno več pojasnil, kot je za razlago pojava nujno; psih. praktično, verbalno mišljenje; psiht. disociirano mišljenje
Prosim za mnenje o terminu monitoring na področju urejanja prostora, ki naj bi ga nadomestili s slovenskim ustreznikom spremljanje stanja , kar pa po mnenju strokovnjakov nikakor ni ustrezno. Monitoring bi bil lahko v tem razmerju kvečjemu nadpomenka. Monitoring je uporabljen v Zakonu o varstvu okolja , v katerem je tudi zveza spremljanje stanja , vendar označuje drug pojem. V 12. točki 3. člena je monitoring opredeljen kot »spremljanje in nadzorovanje okolja s sistematičnimi meritvami ali drugimi metodami in z njimi povezanimi postopki«. Predlagano je bilo, da bi v podzakonskem predpisu zaradi boljše jezikovne kakovosti ob prvi omembi pustili termin iz zakona, torej monitoring , nato pa bi v nadaljnjem besedilu uporabili ustrezni slovenski izraz spremljanje . To je napačno tudi po mnenju pravnikov, in sicer zaradi hierarhije pravnih aktov, ki predvideva, da se v vseh predpisih, vezanih na določen zakon, uporablja terminologija iz tega zakona.
1. kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica pojmovanja dobrega in slabega: odvisnost morale od družbenih razmer / pravo, morala in religija
// s prilastkom kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi glede na
a) kak nazor, nosilca: komunistična, krščanska morala; s stališča meščanske, patriarhalne morale bi bilo tako ravnanje vsega obsojanja vredno / pregrešiti se zoper družbeno, javno moralo / v socializmu vzgajati v duhu socialistične morale
b) kako področje delovanja, življenja: kršiti poslovno moralo; športna morala / načela novinarske morale etike; politična morala
2. priznavanje, izpolnjevanje tega, kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi glede na kaj: moralo teh ljudi občudujem; skrbeti za moralo; s tem dejanjem je dokazal visoko moralo / odpraviti je treba dvojno moralo / predsednik je opozoril na pomanjkanje poslovne morale
3. knjiž., z rodilnikom načelo, stališče: zagovarjati moralo koristi, žrtvovanja / morala denarja mu je bila tuja
4. publ., navadno s prilastkom psihična pripravljenost, zavzetost koga za izvršitev določenega dejanja, dosego določenega cilja: njihova morala se je dvignila, je padla; morala moštva, vojakov je nizka, trdna / okupatorjeva bojna morala se je vse bolj razkrajala
5. lit., navadno z rodilnikom kar izraža, kaže vsebina, konec kakega (umetniškega) dela, da je pri ravnanju, vedenju, mišljenju dobro, koristno upoštevati: morala basni, igre je očitna; morala te zgodbe je: bodi pošten in pogumen
● publ. bolna morala pomanjkanje moralne razsodnosti
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- ...
- 33
- Naslednja »