Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
bȏgme, interj. = Bog me (dopolniti je kak glagol v imperativu); bogme, da je tako! na vzhodu; — tudi hs.
Pleteršnik
Pleteršnik
bòj, bója, m. 1) der Kampf; hud boj, ein heftiger Kampf; na boj iti, in den Kampf ziehen; b. biti, bojevati, einen Kampf kämpfen, Preš., nk.; b. razločiti, den Kampf entscheiden, Npes.-Cig. (T.), M.; boja željen, kampfbegierig; je (ni) za boj, er ist (nicht) kampffähig; b. na pesti, der Faustkampf, Cig.; b. za obstanek, der Kampf ums Dasein, Cig. (T.), nk.; der Zank, Handel, kreg in boj imeti, C.
Pleteršnik
Pleteršnik
bòk, bóka, m. 1) die Seite des Körpers, die Flanke, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); sablja mu visi z boka, Jurč.; — 2) die Bauchseite des Schiffes, Cig., Cig. (T.); eines Gefäßes: lonec ima bok, C.; kotel je v boku ves pokrpan, jvzhŠt.; der Bauch einer Säule, Jan.; — 3) der Bergabhang, das Gehänge, Cig., Cig. (T.), Jes.; v bok iti, bergauf gehen, BlKr.-M.; — 4) der Schachtstoß (mont.), Cig. (T.); — 5) die Flanke (im Kriegswesen): sovražnika napasti v bok, Cig., Jan.; — 6) na bok gledati = škiliti, BlKr.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
bǫ́len, -ena, m. der Schied (aspius rapax), riba živoča v Savi, sem ter tja tudi v Krki, Gaziče na Krki-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
bọ̑lji, i. bọ̑ljši, I. adj. compar. besser; na bolje se je obrnilo, es hat sich zum Besseren gewendet; čim več, tem bolje, je mehr, desto besser; (v) boljši kup, wohlfeiler; — II. adv. bolje (boljše), besser; bolje gospodari nego sem mislil; bolniku je bolje, dem Kranken geht es besser; — = bolj: hudič ogenj še bolje podneti, Trub.; bolje prav, Kast.
Pleteršnik
bóra, f. 1) = 1. bor (Föhre), Jarn., Dol.; — 2) = oblin: drva dokler še niso razcepljena nego samo na kose razpiljena, Koborid-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
boríšče, n. der Kampfplatz, Cig., Jan.; večina kmetov je bila pokončana na borišči, Jurč.; — der Fechtboden, Cig., Jan.
Pleteršnik
bọ́riti, -im, vb. impf. rennen: krave rajše domov borijo, nego na kvar, kajk.-Valj., Vest.; — boriti se, = skakati, goniti se, Cig.; — prim. buriti (?).
Pleteršnik
borjénje, n. das Kämpfen, der Wettkampf, Cig., Jan., C., nk.; na skradnje b. svojo dušico okrepiti, kajk.-Valj. (Rad); tudi: borjenjè, ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
bọ̑s, bósa, adj. barfuß; bos hoditi, barfuß umhergehen; bose noge, bloße Füße; konj je bos na eno nogo, das Pferd hat an einem Fuße kein Hufeisen; ta je bosa, das ist eine Erfindung! das entbehrt jeder Begründung!
Pleteršnik
bōsman, m. der Hochzeitskuchen (Hochzeitsstriezel), Jan., C.; bosmani so kvašene podolgaste pogače; na nje prilepljajo iz opresnega testa narejene razne male ptičice in druge živalce, katerih mora na vsakem vse polno biti, vzhŠt.-SlN., Pjk. (Črt.).
Pleteršnik
bòš, adv. ja freilich (iron.): boš, da bi jim kaj takega na misel prišlo, Ravn.; pa boš! = doch leider! pa boš! tudi lepi Samuelov zgled ni poboljšal Helijevih sinov, Ravn.; — prim. baš.
Pleteršnik
bóžič, božíča, m. 1) Weihnachten; o božíču, zu Weihnachten; pl. božiči, die drei Hauptfeiertage der Weihnachtszeit: der Weihnachtstag, der Neujahrstag, das Fest der hl. drei Könige; vse tri božiče je deževalo; Če vse tri božiče je drevje kosmat' Od ivja al' snega, obilen bo sad, Npes.-K.; — 2) na sv. večer vzamejo z ognjišča železni zglavnik, ter na njega mesto polože panj, ki se božič imenuje, Solkan-Erj. (Torb.); der Weihnachtsklotz, Štrek.
Pleteršnik
božȋčnik, m. 1) kruh, ki je na mizi od sv. večera do sv. treh kraljev, das Weihnachtsbrot, Cig., Jan., C.; — 2) = december, C.
Pleteršnik
bóžji,* adj. Gottes, göttlich; sin božji, der Sohn Gottes; božja porodnica, die Gottesgebärerin; božji grob, das hl. Grab; — b. človek, der nach Gottes Ebenbild erschaffene Mensch: saj sem božji človek, ne živinče, Jurč.; kdo je božji? wer ist es? Vrt.; pomagaj, kdor je božji, Z.; ljudje božji, pomagajte mi! jvzhŠt.; božji ostani! Gott befohlen, Z.; ves božji dan, den ganzen lieben Tag; vso božjo noč; na vsem božjem svetu (auf der ganzen lieben Welt) nimam nikogar, da bi mi pomagal; (v vzklikih:) božja dekla! za božji čas! za božji dan, kaj pa delaš! um des Himmels willen, was treibst du denn! hiša božja, božji hram, das Haus Gottes; božja služba, der Gottesdienst; božja pot, die Wallfahrt; na božjo pot iti, sich auf eine Wallfahrt begeben; b. sod, die Ordalien, Cig. (T.); — po božje častiti koga, jemandem göttliche Ehre erweisen; — božje = božjast: božje ga je metalo, Zv.; tudi: božje ga tere, Št.; dete božje tere, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); — božje ga je udarilo, der Schlag hat ihn getroffen, Cig.; božji udarec, der Schlagfluss, Guts.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 168
- Naslednja »
Število zadetkov: 3357
Dostopnost