Zadetki iskanja
Slovensko gradivo | ||
búhniti bȗhnem dov. lat.‛erumpere’ (19. stol.), nabúhniti, nabúhel, nabúhlost, zabúhniti, zabúhel, zabúhlost, búhati (18. stol.), búšiti ‛s silo udarjati na plano’ in od tod bȗška ‛oteklina od udarca’, prvotno ‛kar s silo udari na plano’. | ||
Razlaga | ||
Enako je nar. hrv. bȕhnuti ‛s silo udariti’, rus. búxnutь ‛treščiti, butniti’, nabúxnutь ‛nabuhniti, oteči’, češ. buchnout ‛udariti, počiti’, sorodno še hrv., srb. búšiti, bȕšiti ‛delati luknjo, tolči’. Pslovan. *bűxnǫti ‛oteči, napihniti se’ in ‛udariti’. Oba pomena sta v tej besedni družini, ki se je razvila iz ide. *b(h)eu̯-s- ‛napihniti, oteči’ in ‛udariti’, stara. Vzporednice so za prvi pomen srvnem. sich pfūsen ‛napihniti se, oteči’, nar. nem. bausen ‛oteči’, alb. mbush ‛napolnim’, za drugega pa stnord. bysia ‛iztekati z veliko silo’, friz. būsen ‛hrumeti, biti nasilen’, kar je pomensko blizu pslovan. *bystrъ̏ ‛deroč, hiter’, sloven. bíster (Be I, 52, SP I, 437, Po, 101). K sorodnosti obeh pomenov prim. sloven. ven udariti, kar pomeni tudi ‛oteči’. | ||
Povezane iztočnice | ||
Glej tudi búhtelj, buhtẹ́ti, zabušȃvati. |