Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
nadstréšek -ška m (ẹ̑) streha nad kakim delom stavbe ali pred njim, navadno manjša: postaviti, zgraditi nadstrešek; stati pod nadstreškom; lesen, železen nadstrešek / balkonski, vhodni nadstrešek
// redko streha nad čim sploh: krmišče je pokrito z nadstreškom; nadstrešek nad kipom
SSKJ
nastréšek -ška m (ẹ̑) 
  1. 1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe; napušč: širok nastrešek; nastrešek hiše / lastovka si spleta gnezdo pod nastreškom; pren., knjiž. sedla je na klop pod gostim nastreškom češenj
  2. 2. streha nad kakim delom stavbe ali pred njim, navadno manjša; nadstrešek: zgraditi nastrešek; nastrešek ob vhodu
SSKJ
perút -i ž (ȗ) 
  1. 1. nav. mn. organ za letanje na trupu ptičev: razprostreti peruti; zlomiti si perut; koklja je skrila piščeta pod peruti; mahati, udarjati s perutmi / ekspr. prepeljati se na perutih čez dolino / pesn., z oslabljenim pomenom prepuščati se perutim domišljije
    // takemu organu podoben del telesa na upodobljenih bajeslovnih bitjih: motiv bika, konja s perutmi / perut angela se je pri prevozu poškodovala
  2. 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno takemu organu: peruti klopotca, vetrnice / peruti fraka škrici; peruti pokrivala
  3. 3. nar. zahodno slamnat napušč, nadstrešek: perut je molela daleč čez zid / strešna perut
  4. 4. star. del ključa, ki prijemlje v ključavnico; brada: hotel je odkleniti vrata, pa je zlomil perut
  5. 5. etn. ukrivljena deščica, skozi katero teče nit, ko se navija na vreteno kolovrata: perut se je enakomerno vrtela
    ●     ekspr. jezdijo, kot bi jih nosile peruti zelo hitro; ekspr. spet so jim zrasle peruti spet so postali (preveč) samozavestni, aktivni; ekspr. to mu je dalo peruti to ga je spodbudilo, navdušilo, opogumilo, navadno pri kakem delu; ekspr. strah nam je dal peruti zaradi strahu smo začeli hitro hoditi, se premikati; knjiž., ekspr. njegov ustvarjalni genij je dobil, razprostrl peruti postal je zelo delaven, ustvarjalen; pog. pristriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; pesn. noč je razprostrla peruti znočilo se je; knjiž., ekspr. vzeti koga pod peruti začeti ga varovati, ščititi
SSKJ
prigradíti -ím dov., prigrádil (ī í) 
  1. 1. z graditvijo dodati stavbi: prigraditi nadstrešek / redko prigraditi prizidek prizidati
  2. 2. s pritrditvijo dodati kaki napravi: prigraditi stroju elektromotor / žarg., teh. prigraditi delovno napravo vlačilnemu stroju pripeti, priklopiti
    prigrajèn -êna -o: prigrajena priprava
SSKJ
zaléči1 -léžem nedov. in dov., zalézi zalézite; zalégel zalêgla; nam. zaléč in zalèč (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. imeti dovolj velik, dober, zaželen učinek: gnojenje, namakanje je zaleglo; zdravila niso zalegla / denar, hrana veliko zaleže / kazen ni zalegla; pritožili so se, pa ni nič zaleglo; njegove besede pri vodstvu veliko zaležejo
  2. 2. v zvezi z za biti glede na obseg, vrednost dovolj velik za kaj: prispevek bo zalegel za več številk revije / živež je zalegel za vso zimo / posestvo ni zaleglo za ves dolg
  3. 3. ekspr., v zvezi z za biti glede na svoje delo, uporabnost enakovreden čemu: on zaleže za dva delavca / nadstrešek mu je zalegel za garažo
    ●     ekspr. nekdaj je denar kaj zalegel se je zanj dalo dobiti sorazmerno veliko; ekspr. denar mu nič ne zaleže hitro, brez koristi ga porabi; pog. suh je, nobena reč mu ne zaleže od nobene hrane se ne zredi; ekspr. sin mu že precej zaleže koristi, pomaga pri delu
Število zadetkov: 5