Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
básati bášem tudi básam nedov., tudi basájte; tudi basála (á ȃ)
1. s silo polniti, tlačiti: basati pipo / basati si jabolka v žepe
2. polniti orožje z naboji; nabijati: basati puško / basati možnar
3. nar. gorenjsko seliti se: vrgli so me iz bajte, še danes moram basati
4. brezoseb., pog. biti v stiski, zlasti glede na denar, čas: ob koncu meseca ga vselej baše; zdaj se obirate, potem vas bo pa basalo
    básati se pog.
    1. tlačiti se, riniti se: potniki so se basali v avtobus
    2. naglo, pohlepno jesti: otroci se bašejo s potico
    ●     zastar. počasi se je basala s koleslja nerodno lezla, kobacala
SSKJ²
bežáti -ím nedov., béži; béžal tudi bêžal (á í)
1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš; bežati v zaklonišče; bežati pred nevihto, policisti; beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge; beži ko zajec; pren. vse beži pred težaškim delom; sam pred seboj beži; bežati pred svetom in njegovo resničnostjo
2. knjiž. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini; oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja; pren. pogled mu beži po hišah
● knjiž. spanec mu beži z oči ne more zaspati; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi
3. nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas beži; dnevi bežijo; mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim
    bežèč -éča -e:
    bežeč se je otepal razjarjenega psa; bežeč sovražnik / bežeči koraki hitri, nagli; 
prim. beži
SSKJ²
blískniti -em dov. (í ȋ)
blisniti: utrinki blisknejo in obledijo; naglo, kakor bi blisknilo, ga je zgrabil / njene oči so blisknile / mimogrede je blisknila po njem / avto bliskne mimo
SSKJ²
búren1 -rna -o prid., búrnejši (ú ū)
zelo glasen: buren smeh; burni klici; sprejeli so ga z burnim ploskanjem
// poln nemira: burni časi, dogodki; imela je burno preteklost; burno življenje / bil je burne krvi
// ki naglo in živahno poteka: buren polet industrije / burna debata, polemika
    búrno prisl.:
    srce mu burno bije; burno sta se pozdravila
SSKJ²
bútniti -em dov. (ú ȗ)
1. s silo se zadeti ob kaj: čoln butne ob breg; val butne v skalo; zravnal se je in butnil z glavo v strop
2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: butniti v sobo; pren. kri butne v glavo
3. s silo udariti na dan: para butne iz kotla; pren. jeza butne iz njega
4. preh., ekspr. s silo vreči: val butne ladjo ob greben; pog. ko pride iz šole, butne aktovko v kot
5. preh., pog. suniti, dregniti: butnila ga je s komolcem
● pog., ekspr. nič ne pomisli, kar butne hitro reče; ekspr. planil je v hišo in butnil: Požigajo naglo rekel; ekspr. butniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. spotaknil se je in butnil po tleh padel; ekspr. ker mu niso brž odprli, je butnil po vratih močno udaril
SSKJ²
cícast -a -o prid. (ȋ)
1. ki je iz cica: cicasta ruta; cicasto krilo
2. nar. lep2, čeden: Včasih je veljala za cicasto dekle, ali od težkega dela, nerednega življenja in alkohola je naglo ostarela (Prežihov)
SSKJ²
cmôkniti -em dov. (ó ȏ)
1. z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas: izpil je in cmoknil
2. dati mlaskajoč glas: voda se je prelivala med čermi in včasih glasno cmoknila; brezoseb. poljubil ji je roko, da je kar cmoknilo
3. preh., pog., šalj. slišno poljubiti: naglo ga je cmoknila na usta / cmoknil ji je poljub na lice
4. ekspr. slišno, plosko pasti: cmokniti v vodo
5. preh., pog., ekspr. slišno, plosko udariti: cmokniti vsiljivca po obrazu
SSKJ²
cvénkniti -em in cvênkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
dati kratek, zveneč, kovinski glas: zadel je z železom ob kamen, da je cvenknilo / kovanec je cvenknil na krožnik s cvenkom padel
// preh., ekspr. slišno, naglo udariti: cvenknil ga je po ustih
SSKJ²
deročína -e ž (í)
mesto v potoku ali reki, kjer voda dere: čoln je naglo neslo po deročini; v deročini je bilo precej postrvi
SSKJ²
díhati -am stil. díšem nedov. (í ȋ)
1. zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati: bolnik težko diha; dihati skozi nos, usta; enakomerno, globoko, sunkovito dihati; diha kot kovaški meh; bilo ga je tako strah, da si še dihati ni upal / dvoživke dihajo tudi s kožo sprejemajo zrak; ribe dihajo s škrgami / najlonska srajca ne dovoljuje koži, da bi dovolj dihala; les pod linolejem ne more dihati ne pride v stik z zrakom; pren., ekspr. morje je čisto rahlo dihalo v zalivu; zemlja je mirno dihala
● evfem. ponesrečenec ne diha več je mrtev
// preh. vdihavati: dihati svež gorski zrak; pren. dihati atmosfero novega časa; dihati svobodo
// izdihavati: ne dihaj vame
2. z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak: dihala si je v roke, da bi jih ogrela; dihati v šipo
3. ekspr. živeti, bivati: vse, kar diha, se veseli pomladi; vsi rodovi so dihali v tem upanju / vedno ga je vleklo v gore, v dolini ni mogel dihati se je slabo, nelagodno počutil; diha le za svoje otroke se jim popolnoma posveča
// uspevati, shajati2: morali bomo pošteno delati, če bomo hoteli dihati; s tem denarjem bomo za silo že dihali / ozke razmere mu ne pustijo, ne dajo dihati se polno razvijati, delovati
4. ekspr. širiti se, prihajati od kod: iz kleti diha vlaga / z njegovega obraza diha dobrohotnost; ljubezen diha iz vsake vrstice pisma; iz fanta sta dihala zdravje in moč; preh. vsaka njena beseda je dihala neodločnost
5. ekspr. rahlo pihati, pihljati: južni veter diha čez polje; skozi okno diha topel zrak; preh.: gozd diha prijeten hlad; peč diha toploto
    diháje :
    bolnik leži težko dihaje
    dihajóč -a -e:
    naglo dihajoč je tekla po stopnicah; težko dihajoč bolnik
SSKJ²
diplomíranec -nca m (ȋ)
diplomant: diplomiranci filozofske fakultete; število diplomirancev naglo narašča
SSKJ²
drčáti -ím nedov. (á í)
1. hitro se premikati: vozovi in avtomobili so drčali po gladki cesti; drčali smo, da so nas komaj dohajali / drčati po strmini
// lahkotno se premikati po gladki površini; drseti: ladja je urno drčala prek valov / solze mu drčijo po licih tečejo, polzijo
2. brezoseb. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi biti v nevarnosti padca: v teh čevljih mi drči; na poledeneli poti mu je močno drčalo; volom drči
3. ekspr., navadno v zvezi z v hitro se bližati čemu slabemu: drčati v polom, propad / ko so ga izključili iz šole, je naglo drčal navzdol propadal
    drčèč -éča -e:
    drčeči vozovi; drčeče stopnice
SSKJ²
evolucionírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. postopno se spreminjati, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvijati se: jezik v listu je naglo evolucioniral
SSKJ²
fec tudi fc [fə̀c] medm. (ə̏)
izraža
a) odslovitev, odpust: ubogaj ali pa od hiše – fec!
b) naglo kretnjo: če ne plačate elektrike, jo bomo odklopili – fec
SSKJ²
glušênje -a s (é)
glagolnik od glušiti ali glušeti: skrbi jo njegovo naglo glušenje; glušenje ropota
SSKJ²
gríč -a m (í)
nižji hrib: hiša stoji na griču; pogled z nizkega, z zelenega griča / pesn. vinski griči z vinogradi / star. naglo je stopal v grič navkreber, navzgor
SSKJ²
hújšati1 -am nedov. (ȗ)
postajati suh: bolnik vse bolj hujša; hujšati zaradi stradanja; hujšati v obraz; naglo, vidno hujša / slab gospodar je, živina mu kar hujša
SSKJ²
husítstvo -a s (ȋ)
versko in družbeno gibanje na Češkem v 15. stoletju: husitstvo se je naglo širilo / obsojen je bil zaradi husitstva
SSKJ²
industrializírati -am nedov. in dov. (ȋ)
uvajati, širiti industrijsko dejavnost na določenem območju: industrializirati deželo; nekdaj izrazito agrarna država se je naglo industrializirala / gospodarsko življenje se čedalje bolj industrializira
// uvajati industrijska proizvajalna sredstva v določeno gospodarsko dejavnost: industrializirati kmetijstvo, obrt / industrializirati podjetje
    industrializíran -a -o:
    industrializirani kraji; industrializirani svet; industrializirano gospodarstvo
    ♦     grad. industrializirana gradnja gradnja z večjimi, industrijsko izdelanimi deli
SSKJ²
infárkt -a m (ȃ)
med. naglo odmrtje tkiva zaradi zamašitve arterije: dobiti, zdraviti infarkt / pljučni, srčni infarkt
Število zadetkov: 65