Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
hoteti [hotẹ́ti họ́čem] nedovršni glagol
  1. hoteti
  2. o oslici kazati nagnjenje za parjenje; goniti se

PRIMERJAJ: ne hoteti

SSKJ²
hudodélen -lna -o prid. (ẹ̑)
hudodelski: hudodelno nagnjenje
SSKJ²
incést -a m (ẹ̑)
knjiž. spolni odnosi med najožjima (krvnima) sorodnikoma; krvoskrunstvo: očitali so mu incest; vzrok incesta; nagnjenje k incestu
 
vet. parjenje v najožjem sorodstvu
SSKJ²
incestuózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž. krvoskrunski: incestuozna ljubezen; incestuozno nagnjenje
SSKJ²
inklinácija -e ž (á)
1. knjiž. nagnjenje, teženje: dijakova izredna inklinacija k literaturi; inklinacija k uživanju alkoholnih pijač / inklinacija k tej bolezni je podedovana nagnjenost, dovzetnost / razlog za njegovo inklinacijo k tej nazorski skupini ni znan usmerjenost
2. knjiž. nagnjenost, naklon: inklinacija pobočja, terena
3. fiz., navadno v zvezi magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri: izmeriti magnetno inklinacijo
Pravopis
inklinácija -e ž, pojm. (á) neobč. dijakova ~ k leposlovju nagnjenje; ~ k bolezni nagnjenost; ~ pobočja nagnjenost, naklon; fiz. magnetna ~ odklon
SSKJ²
inténca -e ž (ẹ̑)
knjiž. težnja, nagnjenje, usmerjenost: razumeti pisateljeve intence / osnovna intenca knjige je vzbuditi večje zanimanje za to problematiko
SSKJ²
inténcija -e ž (ẹ́)
knjiž. težnja, nagnjenje, usmerjenost: razumeti umetnikove intencije; ustvarjalne intencije; intencije mlade generacije; v delu se jasno kažejo avtorjeve intencije, da bi objektivno prikazal osrednji lik / narediti kaj iz lastnih intencij / igralci so formirali vloge po režiserjevi intenciji zamisli, konceptu
// namen, namera: osnovna intencija resolucije je vzbuditi večje zanimanje za to problematiko
♦ 
rel. (mašna) intencija honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu
SSKJ²
interès tudi interés -ésa m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
1. nav. mn. kar je, predstavlja komu določeno vrednoto; korist2tu se naši in njihovi interesi križajo; njuni interesi se ujemajo; družijo jih enaki, podobni, skupni interesi / za tem se skrivajo njegovi osebni interesi; uskladiti interese posameznikov z interesi skupnosti; družbeni, gospodarski, javni interesi; materialni, trgovski interesi
2. navadno s prilastkom kar daje, prinaša ugodne, pozitivne posledice; korist2braniti, zastopati interese vseh državljanov; bori se za svoje interese / naredite tako, saj je v vašem interesu vam v korist, v prid
 
pravn. pravni interes pravno zaščitena osebna ali premoženjska korist
3. publ., v prislovni rabi, v zvezi v interesu izraža usmerjenost koristnosti glagolskega dejanja: delati, govoriti v interesu skupnosti / odlok so sprejeli v interesu varnosti zaradi varnosti
4. hotenje, želja po določenem udejstvovanju; zanimanje, nagnjenje: imeti, kazati interes; vzbujati komu interes za kaj; ima velik interes za glasbo; znanstveni interesi
// potreba, želja: nima interesa tekmovati / nerazvita območja imajo interes za hitrejši gospodarski razvoj si ga želijo, se zavzemajo zanj
5. ed., zastar. obresti1posojilo mu prinaša dosti interesa
● 
publ. kakšen interes ima, da širi takšne govorice kaj namerava, kaj hoče doseči s tem; publ. film je vzbudil izreden interes občinstva veliko zanimanje, velik odziv; publ. delati kaj z velikim interesom z veliko zavzetostjo, vnemo
SSKJ²
interesírati -am nedov. (ȋ)
navadno s smiselnim osebkom v tožilniku imeti, kazati zanimanje, nagnjenje za kaj, zanimati: glasba ga ne interesira; študiral bo kemijo, ker ga zelo interesira; interesira se za politiko / ne pripoveduj mi o tem, me nič ne interesira
    interesírati se publ., v zvezi z za
    prizadevati si, zavzemati se: turistični delavci se zelo interesirajo za gradnjo novega hotela
    interesíran -a -o:
    poslati prospekte interesiranim odjemalcem zainteresiranim odjemalcem; star. zelo je interesiran na rešitvi tega vprašanja zainteresiran za rešitev
Pravopis
istospôlen -lna -o (ȏ) biti ~
istospôlni -a -o (ȏ) ~o nagnjenje
istospôlnost -i ž, pojm. (ȏ)
Celotno geslo Sinonimni
izgoníti se -gónim dov.
izraža, da je končano obdobje, v katerem žival kaže nagnjenje za parjenje
Celotno geslo Frazemi
járem Frazemi s sestavino járem:
skočíti v zakónski járem, skók v zakónski járem, stopíti v zakónski járem, vpréči kóga v járem [čésa], zakónski járem
SSKJ²
k2 predl., pred k in g h, z dajalnikom
1. za izražanje cilja, ki (naj) ga gibanje doseže: iti k oknu; izlet k Savici / prestaviti stol od mize k postelji / privezati h kolu; sesti k peči / iti k brivcu; pog. hoče (iti) k železnici v železniško službo; pren. iti k izpitu, k poroki; prisiliti k pokorščini
// za izražanje splošne usmerjenosti: obrniti se k oknu; steza pelje k vodi; pren. nagnjenje k jezi
2. za izražanje dodajanja, dopolnjevanja: dokupiti njivo k posestvu / pripombe k osnutku; prispevek k varnosti v cestnem prometu; elipt. k točki 2 zakona / pripisati obresti (h) glavnici; priključitev Primorske (k) Sloveniji
3. za izražanje pripadnosti: zajec spada h glodavcem; prištevajo ga k modernistom
4. za izražanje namena: zbrati se k posvetovanju; iščemo delavca (za) k stroju / napravlja se k dežju; star. pripravljati se k odhodu na, za odhod; star. zaigrati k plesu za ples
// za izražanje primernosti: kakšne rokavice nosiš k temu kostimu?
5. za izražanje vzroka: čestitati k diplomi, uspehu
6. za izražanje bližine časovni meji; proti2napad pričakujejo k jutru / obišči nas k novemu letu
● 
ne bo ga več k nam v našo hišo, v naš kraj; k sebi klic živini na levo; pog. ne da k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; nižje pog. iti k nogam peš; star. vrne se k letu čez eno leto; star. to mu ne bo k pridu v prid; zastar. obsoditi k smrti na smrt; star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji prvič; pog. iti k vojakom služit vojaški rok; zastar. k zadnjemu te vprašam zadnjič
kleptomaníja kleptomaníje samostalnik ženskega spola [kleptomaníja]
    bolezensko nagnjenje koga h kraji, zlasti manj vrednih, zanj nepotrebnih stvari
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kleptomanie, iz gr. kléptō ‛kradem’ + gr. manía ‛blaznost’ - več ...
SSKJ²
kleptomaníja -e ž (ȋ)
bolezensko nagnjenje h kraji: trpi za kleptomanijo
Celotno geslo Etimološki
kleptomanȋja -e ž
kleptománski kleptománska kleptománsko pridevnik [kleptománski] ETIMOLOGIJA: kleptoman
SSKJ²
kleptománski -a -o (ȃ)
pridevnik od kleptoman: kleptomansko nagnjenje
Pravopis
kleptománski -a -o (ȃ) ~o nagnjenje
Število zadetkov: 164