bòle tudi bòlje prisl. bolj: nego bolie tvoie licze oberni knyemu SM 1747, 63; ſzem mojo zkvarjeno voljo bole naſzledüval SM 1747, 48; od koga bole eden krſztsenik KŠ 1754, 69; nego bole nátom bojdmo, da KŠ 1771, A4b; nego bole to hüdo z dobrim obládaj KŠ 1771, 72; i lidjé ſzo bole lübili kmiczo, liki ſvetloſzt KŠ 1771, 121; nego doſzta bole düsevnoga KM 1783, 141; od koga bole BKM 1789, 7 b; od toga bole szo KM 1790, 90; vendar je bole KOJ 1833, 82; kêm bole popolno KAJ 1848, 1; je bole nücliva s tem AI 1878, 10; vucsenike bolye povcsiti KOJ 1833, 32; sze pá 'zelênye bolye zglasuvala AIP 1876, br. 1, 5; malo bolje premiszli AIP 1876, br. 7, 2; rázum bolje raztolmacsi AIN 1876, 69
nájbòle najbolj: ſztákſov páſzkov, zkákſov ſzem naibole mogau, preloſo TF 1715, 9; te drüge dni, naj bole te ſzvéteſnye liki KŠ 1754, 26; Naj bole nyemi je zoucsi velika miloscsa i vugodnoſzt glédala KŠ 1771, 432; prineſzi, i knige, naj bole módre KŠ 1771, 652; ſtera zdr'sávajo ſze naj bole vu Apoſztolſzke vöre vadlüványi KM 1780, 7; tebi hválo dájem, ali náj bole, ka ſzi me oszloubodo KM 1783, 4; ali nikéd, i náj bole vu ſztári peſzmaj BKM 1789, 4b; 'Zivi tak na trôst vu trplênyi, i naj bole na zvelicsanye BKM 1789, IV; Gda moremo nájbole 'siveti KOJ 1833, 141; náj bolye vu nomenaj KOJ 1833, 44
Zadetki iskanja
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
Prekmurski
bràsklav -a -o prid. hrapav: ceszta z-kamnom popodjena i ka je nê braszklava KAJ 1870, 116; kakse dugoványe braszklavo KAJ 1870, 34; vlecseni po braſzklavoj zemli ſzemo tá KŠ 1771, 101; po braſzklavoj czeſzti BKM 1789, 32
nájbrasklavéjši -a -e najbolj hrapav: szta i po najbraszklavêsi cesztáj bátrivno hodila KAJ 1870, 38
nájbrasklavéjši -a -e najbolj hrapav: szta i po najbraszklavêsi cesztáj bátrivno hodila KAJ 1870, 38
Prekmurski
daléšnji -a -e prid. daljen: môrja dalêsnyega TA 1848, 50; Od dalésnzi ftic KAJ 1870, 163
nájdaléšni -a -o najbolj oddaljen: Včási njemi odgovárjajo kokotje z najdalešnoga mesta AI 1878, 3
nájdaléšni -a -o najbolj oddaljen: Včási njemi odgovárjajo kokotje z najdalešnoga mesta AI 1878, 3
Prekmurski
gvǜšen tudi gvìšen -šna -o prid.
1. gotov, nedvomen: vſzej verni kotrig Kriſztusevi gvüsno blágo KŠ 1754, 137; Od ſteroga, ka mi je gvüsnoga piſzati goſzpodni, nemam KŠ 1771, 420; Májo pa gviſno i czeilo odküplenyé zonih tſakati SM 1747, 30; prepovidávanye oni dejl, od ſteri ſzmo gvüsni KŠ 1771, 161
2. prepričan, trden: Ja ſzem gvüſen, ka ni ſzmrt nemore náſz odloucſiti KŠ 1754, 137; naj vuvſzem etom gvüsen bodem KŠ 1754, 237; Vete kaibi jaſz gviſni biu, kaiſzo tálove proſnye priétne oczi TF 1715, 31; Sztejm náſz gvüsne cſini, ka ſzmo mi odküpleni KŠ 1754, 111; Ka bi náſz gvüsne vcsino KMK 1780, 17
3. določen, neki: ka ſzo ſyllabe nej bilé vu gvüsen mertik vzéte BKM 1789, 2b; z-sterov sze dugoványa gvisna kelikôcsa znamenüje AIN 1876, 31; ne bos vido Szuncza do gvüsnoga vrejmena KŠ 1771, 381; Ali ni gvüsnoga rázuma je nikéd cslovik nej mogo nájti BKM 1789, 2b; da szi stevecz med stenyôm odejhne do gvisnoga csasza KOJ 1833, 9; ki vszákom leti na gvisno vremen sze za szoldáka pozové AIP 1876, br. 1, 3; je potrebno bilô edno gvüsno mero sztopája gorivzeti KAJ 1870, 65; vsze ono, stero gvisno oszobo znamenüje AIN 1876, 10; da vu gvüsnom dugoványi eden od drügoga viſzi KM 1790, 84; ka či se krmijo v gvüšnom vremeni AI 1878, 24; naj gvüsne Czérkvene ſzvoje Cseſzti ſzpunyávati morejo KMK 1780, 85; z-sterimi de lüsztvo na gvisna meszta szprávlano AIP 1876, br. 2, 7
gvìšnejši -a -e bolj gotov, zanesljivejši: nouva vöra je le'sejsa, ta sztára gvisnejsa KOJ 1845, 79
nájgvìšnejši -a -e najbolj zanesljiv: Tá maloprvo povejdana regula je nájgvisnejsa KOJ 1833, 22
1. gotov, nedvomen: vſzej verni kotrig Kriſztusevi gvüsno blágo KŠ 1754, 137; Od ſteroga, ka mi je gvüsnoga piſzati goſzpodni, nemam KŠ 1771, 420; Májo pa gviſno i czeilo odküplenyé zonih tſakati SM 1747, 30; prepovidávanye oni dejl, od ſteri ſzmo gvüsni KŠ 1771, 161
2. prepričan, trden: Ja ſzem gvüſen, ka ni ſzmrt nemore náſz odloucſiti KŠ 1754, 137; naj vuvſzem etom gvüsen bodem KŠ 1754, 237; Vete kaibi jaſz gviſni biu, kaiſzo tálove proſnye priétne oczi TF 1715, 31; Sztejm náſz gvüsne cſini, ka ſzmo mi odküpleni KŠ 1754, 111; Ka bi náſz gvüsne vcsino KMK 1780, 17
3. določen, neki: ka ſzo ſyllabe nej bilé vu gvüsen mertik vzéte BKM 1789, 2b; z-sterov sze dugoványa gvisna kelikôcsa znamenüje AIN 1876, 31; ne bos vido Szuncza do gvüsnoga vrejmena KŠ 1771, 381; Ali ni gvüsnoga rázuma je nikéd cslovik nej mogo nájti BKM 1789, 2b; da szi stevecz med stenyôm odejhne do gvisnoga csasza KOJ 1833, 9; ki vszákom leti na gvisno vremen sze za szoldáka pozové AIP 1876, br. 1, 3; je potrebno bilô edno gvüsno mero sztopája gorivzeti KAJ 1870, 65; vsze ono, stero gvisno oszobo znamenüje AIN 1876, 10; da vu gvüsnom dugoványi eden od drügoga viſzi KM 1790, 84; ka či se krmijo v gvüšnom vremeni AI 1878, 24; naj gvüsne Czérkvene ſzvoje Cseſzti ſzpunyávati morejo KMK 1780, 85; z-sterimi de lüsztvo na gvisna meszta szprávlano AIP 1876, br. 2, 7
gvìšnejši -a -e bolj gotov, zanesljivejši: nouva vöra je le'sejsa, ta sztára gvisnejsa KOJ 1845, 79
nájgvìšnejši -a -e najbolj zanesljiv: Tá maloprvo povejdana regula je nájgvisnejsa KOJ 1833, 22
Prekmurski
hasnovìten -tna -o prid. koristen: Poznana i hasnovitna hižna stvár AI 1878, 24; ár je tiszto za nyega nej hüdo, nego hasznovitno KOJ 1845, 120; z-dobroga oczla szkresena nede z-hasznovitnov szvetlosztjov vöpelala KOJ 1833, IIII; divji ftiči sojo jáko hasnovitni AI 1878, 25; v-sterom sze nebi zmogle nike hasznovitne rasztline KOJ 1845, 78; je pa nike hasznovitne artikuluse vcsino szklenoti KOJ 1848, 93
nájhasnovìtnejši -a -e najbolj koristen: Žito je naše najhasnovitnejše silje AI 1878, 41
nájhasnovìtnejši -a -e najbolj koristen: Žito je naše najhasnovitnejše silje AI 1878, 41
Prekmurski
hasnovìti -a -o prid. koristen: Ár je járem moj haſznoviti KŠ 1771, 37; niti vu gnoj je nej haſznovita KŠ 1771, 221; da je tou tak mocſno haſznovito TF 1715, 35; Vſze piſzmo je i haſznovito je na vcsenyé KŠ 1754, 1; ſtero je ni nej haſznovito KŠ 1771, A4a; meni pa na düse moje zvelicsanye potrejbno, i hasznovito KM 1783, 151; ſtero je tak jáko haſznovito SIZ 1807, 8; ſzam nikaj nej zamüdo haſznovitoga KŠ 1771, 405; Tak csednoga, i haſznovitoga ſzvojega csloveka KM 1796, 28; Ali niſcse je nej naprej vzéo eto haſznovito delo BKM 1789, 2b; I nam hasznovita Podeliti oblübis KAJ 1848, 158; vecs nikeliko haſznoviti potreibni redov priverglo TF 1715, 9
nájhasnovìtejši -a -e najbolj koristen: V severni kráji zemlé živé najhasnovitejši vsej jelenov AI 1878, 17
nájhasnovìtejši -a -e najbolj koristen: V severni kráji zemlé živé najhasnovitejši vsej jelenov AI 1878, 17
Prekmurski
kònec1 -nca m
1. konec, del, najbolj oddaljen od izhodišča: Finis Konecz KMS 1780, A9b; Konecz TF 1715, 48; posli Lázara, naj namocsi konecz prſzta ſzvojega vu vodou KŠ 1771, 226
2. kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na a) čas: doli ſzi je ſzeo zhlápcmi, da bi vido konecz KŠ 1771, 91; Od koncza ſzvejta KŠ 1771, 79; kai ſze Bogá ſzamoga doſztoy, kai je rezi zacsétka, i koncza SM 1747, 33; I ſzteim ſzklenyenim ali prikapcsenim konczom etoga ſzveita SM 1747, 37; Ja ſzem A ino O, zacsétek i konecz KŠ 1754, 89; Oh dobrouta vekivecsna, zacsétek moj, i konecz KM 1783, 3; K-konczi nyim kpomoucsi bou BKM 1789, 314; Ka-je 'sitka konecz SŠ 1796, 7; potom obráza drevenenye 'zitka konca pokázalo AI 1875, kaz. br. 8 b) dogajanje: teda ſze konecz vcſini hüdobi SM 1747, 16; Satan razdejlo ſze je, nemore oſztáti, nego konecz má KŠ 1771, 110; Kteri grejhom koncza ne vcſinijo BKM 1789, 46; Králeſztvo nyegovo Koncza nede melo BRM 1823, 10; Mecsi nepriátelov je konecz na veke TA 1848, 7; Ki bojni konecz vr'ze po vszem szvêti TA 1848, 38; ka bi eti poszlavci pogodbov zburkanyi konec vrgli AI 1875, kaz. br. 3
3. smrt: Ár oni konecz je ſzmrt KŠ 1771, 460; Zdr'zi ga vu právoj vöri notr do koncza KŠ 1754, 244; Ki konecz je pogibelnoſzt KŠ 1771, 598
4. v zvezi z dati, vzeti umreti, poginiti: da jih je 10 jezér na mesti koncza dálo KOJ 1848, 9; ruszki boj 'saloszten konecz je vzeo KOJ 1848, 119
5. izraža najvišjo možno mero, namen: Ki pa do koncza oſztáne, téſze zvelicsa KŠ 1771, 33; szluga pa beté'zen bodoucsi ſze je k-konczi pribli'závao KŠ 1771, 187; 'Zivi tak 'znyimi na té konecz, na ſteroga gledoucs ſzo vö ſtámpane BKM 1789, 5b; Vszákoga Národa napinyávanye, i konecz v-tom sztoji KOJ 1833, IX
6. v prislovni rabi končno, nazadnje: i na konecz ſzo ga escse vmourili KŠ 1754, 10b; nakonczi da donok obládamo ino boy ob TF 1715, 30; Dai mi i na konczi bláſeno mreiti SM 1747, 54; Na konecz veli tam ſztojécsim: mér vám bojdi KŠ 1771, 261; Kakda je ſzpadno Sámſon konczovi vu Filiſzteuſſove roké KM 1796, 50; ina konecz konczi dare naſſa poſzleidnya vöra pride TF 1715, 30; Na konecz koncza pa dáj da jasz vu etoj vöri KŠ 1754, 239; naj, na konecz, kmeni hodécsa, me ne razdrá'zd'zi KŠ 1771, 231
1. konec, del, najbolj oddaljen od izhodišča: Finis Konecz KMS 1780, A9b; Konecz TF 1715, 48; posli Lázara, naj namocsi konecz prſzta ſzvojega vu vodou KŠ 1771, 226
2. kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na a) čas: doli ſzi je ſzeo zhlápcmi, da bi vido konecz KŠ 1771, 91; Od koncza ſzvejta KŠ 1771, 79; kai ſze Bogá ſzamoga doſztoy, kai je rezi zacsétka, i koncza SM 1747, 33; I ſzteim ſzklenyenim ali prikapcsenim konczom etoga ſzveita SM 1747, 37; Ja ſzem A ino O, zacsétek i konecz KŠ 1754, 89; Oh dobrouta vekivecsna, zacsétek moj, i konecz KM 1783, 3; K-konczi nyim kpomoucsi bou BKM 1789, 314; Ka-je 'sitka konecz SŠ 1796, 7; potom obráza drevenenye 'zitka konca pokázalo AI 1875, kaz. br. 8 b) dogajanje: teda ſze konecz vcſini hüdobi SM 1747, 16; Satan razdejlo ſze je, nemore oſztáti, nego konecz má KŠ 1771, 110; Kteri grejhom koncza ne vcſinijo BKM 1789, 46; Králeſztvo nyegovo Koncza nede melo BRM 1823, 10; Mecsi nepriátelov je konecz na veke TA 1848, 7; Ki bojni konecz vr'ze po vszem szvêti TA 1848, 38; ka bi eti poszlavci pogodbov zburkanyi konec vrgli AI 1875, kaz. br. 3
3. smrt: Ár oni konecz je ſzmrt KŠ 1771, 460; Zdr'zi ga vu právoj vöri notr do koncza KŠ 1754, 244; Ki konecz je pogibelnoſzt KŠ 1771, 598
4. v zvezi z dati, vzeti umreti, poginiti: da jih je 10 jezér na mesti koncza dálo KOJ 1848, 9; ruszki boj 'saloszten konecz je vzeo KOJ 1848, 119
5. izraža najvišjo možno mero, namen: Ki pa do koncza oſztáne, téſze zvelicsa KŠ 1771, 33; szluga pa beté'zen bodoucsi ſze je k-konczi pribli'závao KŠ 1771, 187; 'Zivi tak 'znyimi na té konecz, na ſteroga gledoucs ſzo vö ſtámpane BKM 1789, 5b; Vszákoga Národa napinyávanye, i konecz v-tom sztoji KOJ 1833, IX
6. v prislovni rabi končno, nazadnje: i na konecz ſzo ga escse vmourili KŠ 1754, 10b; nakonczi da donok obládamo ino boy ob TF 1715, 30; Dai mi i na konczi bláſeno mreiti SM 1747, 54; Na konecz veli tam ſztojécsim: mér vám bojdi KŠ 1771, 261; Kakda je ſzpadno Sámſon konczovi vu Filiſzteuſſove roké KM 1796, 50; ina konecz konczi dare naſſa poſzleidnya vöra pride TF 1715, 30; Na konecz koncza pa dáj da jasz vu etoj vöri KŠ 1754, 239; naj, na konecz, kmeni hodécsa, me ne razdrá'zd'zi KŠ 1771, 231
Prekmurski
mr̀ski tudi mèrski -a -o prid. zoprn, grd: Goszpodie merszki nad tisztimi ABC 1725, A7b; Rút; grdi, mrszki -a -o KOJ 1833, 171; Ali tou je jáko mrſzka hüdouba KM 1790, 28; kiſzo ſzvojim mrſzkim 'ſivljenyem, potop napelali KM 1796, 10; za nyimi szo prisli merszki Avarci KOJ 1914, 96; Ár ſzo nyihova dela merſka jálna BKM 1789, 127; Ino vsze prilike mrszke osztávimo KM 1783, 276; Vmrſzke grejhe ſzpádnyen BKM 1789, 191; ſivel ſzem vmerſzki greihi SM 1747, 67
nájmr̀skejši -a -e najbolj mrzek: Ali ſzkrivomá je náj mrſzkejsa dela cſinio KM 1790, 74
nájmr̀skejši -a -e najbolj mrzek: Ali ſzkrivomá je náj mrſzkejsa dela cſinio KM 1790, 74
Prekmurski
mr̀zeo tudi mr̀zel -zla -o prid. mrzel: ka ſzi nej ni mrzeo, ni topeo KŠ 1771, 773; Jáko mrzel zimski dén je bio KAJ 1870, 61; Na drevje mrzel de'zd'z ide AI 1875, br. 1, 6; eden pehár mrzle vodé KŠ 1771, 34; jelen setuje k-mrzlomi ſztüdenczi KM 1783, 2; i mrzlo lübézen prilo'sim KM 1790, 108; v čistoj i mrzloj vodi AI 1878, 3; nad mrzlim blágom AI 1878, 8; Poviti vmrzle plenicze BKM 1789, 57
mrzléši -a -e mrzlejši: nego i mrzlese dr'zéle jeszo KAJ 1870, 93
nájmrzléjši -a -e najbolj mrzel: Máčko nájdemo povsédi zvön ti najmrzlejši držel AI 1878, 8
mrzléši -a -e mrzlejši: nego i mrzlese dr'zéle jeszo KAJ 1870, 93
nájmrzléjši -a -e najbolj mrzel: Máčko nájdemo povsédi zvön ti najmrzlejši držel AI 1878, 8
Prekmurski
Prekmurski
Prekmurski
nájneosnòvlenéjši -a -e prid. najbolj neomikan: Li ta najneosznovlenêsa deca sze z-vötiszkanyem jezika spotári KAJ 1870, 32
Prekmurski
nájnepoštenéjši -a -e prid. najbolj nepošten: I ſtere ſtimamo naj nepoſtenejſe biti tejla, okoli tej naj vékſe poſtenyé csinimo KŠ 1771, 515
Prekmurski
Prekmurski
nájzádnjejši -a -e prid. najbolj zadnji, poslednji: csi ſto ſcsé prvi biti, naj bode med vſzejmi náj zádnyejſi KŠ 1771, 131
Prekmurski
nečamúren tudi nečemúren -rna -o prid. nečimrn, ošaben: Ali Boug milosztivni, Da je nej necsamurni, Nestanoma tou kricſi BKM 1789, 13; Tejva gnüſziva, i necsamurniva ſziná je nej tak oſztro pokárao ocsa KM 1796, 51; ki ſzam te zbantüvao z-mojimi necsamurnimi grejhi KM 1783, 140; daga zetoga necsemurnoga ſzveita von vſzemes SM 1747, 63; da bi nyemi dáo pehár necsemurne ſzrditoſzti ſzvoje KŠ 1771, 796
nájnečamúrnejši -a -e najbolj nečimrn: Sto je bio náj necsamurnejſi med Izraëlſzkimi nepobo'snimi Králmi KM 1796, 69
nájnečamúrnejši -a -e najbolj nečimrn: Sto je bio náj necsamurnejſi med Izraëlſzkimi nepobo'snimi Králmi KM 1796, 69
Prekmurski
nèpòšteni -a -o prid. nepošten: Vi ſzte pa nepoſtenog vcsinili ſziromáka KŠ 1771, 748; Vi odicseni, mi pa nepoſteni KŠ 1771, 497
nájnèpòštenejši -a -e najbolj nepošten: I ſtere ſtimamo naj nepoſtenejſe biti tejla, okoli tej naj vékſe poſtenyé csinimo KŠ 1771, 515
nájnèpòštenejši -a -e najbolj nepošten: I ſtere ſtimamo naj nepoſtenejſe biti tejla, okoli tej naj vékſe poſtenyé csinimo KŠ 1771, 515
Prekmurski
ráni -a -o prid.
1. zgoden, zgodnji: doklen ráni, ino vecserásni, (poſni) desch na nyou prime SM 1747, 28
2. jutranji: Rána Molitev ABC 1725, A5a; Rána peſzen SM 1747, 64; Rána molitev KŠ 1754, 223; bojdi eto ráno hválo dávanye KŠ 1754, 223; i vzemi za vugoden ráni áldov KM 1783, 5; ino na ütrásnye ráno vrejme gori obidi KŠ 1754, 226; Ráno ütro poſzlühnes mene BKM 1789, 8; k-tebi zdihávam vu etom ránom vrejmeni KM 1783, 2; Rane ino vecserne molitve TF 1715, 45; Ráne Molitvi KM 1783, 1; Bete'znikov ráne peſzmi BRM 1823, IX; nyé na ráne ino na vecſérne molitve [navcſiti] TF 1715, 45
nájranéjši -a -e najbolj zgoden: Špinjača má ošpičeno listje, najranejša zelenjáva AI 1878, 42
1. zgoden, zgodnji: doklen ráni, ino vecserásni, (poſni) desch na nyou prime SM 1747, 28
2. jutranji: Rána Molitev ABC 1725, A5a; Rána peſzen SM 1747, 64; Rána molitev KŠ 1754, 223; bojdi eto ráno hválo dávanye KŠ 1754, 223; i vzemi za vugoden ráni áldov KM 1783, 5; ino na ütrásnye ráno vrejme gori obidi KŠ 1754, 226; Ráno ütro poſzlühnes mene BKM 1789, 8; k-tebi zdihávam vu etom ránom vrejmeni KM 1783, 2; Rane ino vecserne molitve TF 1715, 45; Ráne Molitvi KM 1783, 1; Bete'znikov ráne peſzmi BRM 1823, IX; nyé na ráne ino na vecſérne molitve [navcſiti] TF 1715, 45
nájranéjši -a -e najbolj zgoden: Špinjača má ošpičeno listje, najranejša zelenjáva AI 1878, 42
Prekmurski
ràno prisl. zgodaj: Kágdaſze terbei rano moliti TF 1715, 45; Goszpodne rano ti ſzlisi moi glász ABC 1725, A7b; Csi gli kaj zacnemo rano KŠ 1754, 268; Csi nasi lübléni Rano vö preminéjo BRM 1823, 5; Goszpodne rano poszlühni glász moj TA 1848, 5
nájrané najbolj zgodaj: Protolesnye szejanye sze more kak najrané opraviti AIP 1876, br. 2, 8
nájrané najbolj zgodaj: Protolesnye szejanye sze more kak najrané opraviti AIP 1876, br. 2, 8
Prekmurski
razšériti tudi raširìti tudi rašǘriti -im dov. razširiti: tiszti je tudi zavézani razsériti nyé návadnoga Jezika KOJ 1833, VIII; Da vkup ſzprávleno tiváristvo zdr'sis, i raſiris KM 1783, 74; Sztrêlao je sztrêle szvoje, razsüro je je TA 1848; ka sze po apostolszki jezikaj razséro návuk mestera nyihovoga AIP 1876, br. 6, 8
razšériti se tudi razširìti se tudi rašǘriti se -im se razširiti se: i ſzrczé tvoje ſze preſztráſi i raſiri KŠ 1771, 814; liki ſzinom velim, razsérte ſze i vi vu ſzrczáj vaſi KŠ 1771, 539; Naj sze vogrszki Jezik sze bolye razséri KOJ 1833, III; se čemér naj ne razširi AI 1878, 29; Po celom országi glász sze rasüro AIP 1876, br. 2, 1
razšérjeni tudi razšìrjeni tudi razšǜrjeni -a -o razširjen: Siriánſzki jezik a) kákſi je teda povſzud rasérjeni bio KŠ 1771, A5a; Čuk je po Europi največ razšürjena sova AI 1878, 26; Govedo Razšürjeno je po celom sveti AI 1878, 15; po razsirjenom imányi tu i tam kapejle goriposztaviti dála KOJ 1848, 112; Oreh je veliko lepo drevo, s šürkim razšürjenim vrhom AI 1878, 45; pren. ó Korinthusánczi! ſzrczé naſ je rezsérjeno KŠ 1771, 539
nájrazšerjinéjši -a -e najbolj razširjen: Eta kovina [železo] je najrazšerjinejša AI 1878, 56
razšériti se tudi razširìti se tudi rašǘriti se -im se razširiti se: i ſzrczé tvoje ſze preſztráſi i raſiri KŠ 1771, 814; liki ſzinom velim, razsérte ſze i vi vu ſzrczáj vaſi KŠ 1771, 539; Naj sze vogrszki Jezik sze bolye razséri KOJ 1833, III; se čemér naj ne razširi AI 1878, 29; Po celom országi glász sze rasüro AIP 1876, br. 2, 1
razšérjeni tudi razšìrjeni tudi razšǜrjeni -a -o razširjen: Siriánſzki jezik a) kákſi je teda povſzud rasérjeni bio KŠ 1771, A5a; Čuk je po Europi največ razšürjena sova AI 1878, 26; Govedo Razšürjeno je po celom sveti AI 1878, 15; po razsirjenom imányi tu i tam kapejle goriposztaviti dála KOJ 1848, 112; Oreh je veliko lepo drevo, s šürkim razšürjenim vrhom AI 1878, 45; pren. ó Korinthusánczi! ſzrczé naſ je rezsérjeno KŠ 1771, 539
nájrazšerjinéjši -a -e najbolj razširjen: Eta kovina [železo] je najrazšerjinejša AI 1878, 56
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 31
Dostopnost