Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
mižáti -ím nedov. (á í) imeti zaprte oči: miži, a ne more zaspati; trdno mižati; mižati na eno oko, na obe očesi / ker je bil najslabše skrit, je moral pri naslednjem skrivanju mižati on
● ekspr. ljudje mižijo pred lastnimi napakami jih nočejo videti, priznati; ekspr. nespametno bi bilo mižati pred dejanskim stanjem namenoma se ne seznaniti z njim, ga ne priznati
    mižé: vzel je steklenico in miže pil iz nje; še napol miže tava po stanovanju
    mižèč -éča -e: glava z majhnimi, skoraj mižečimi očmi
SSKJ
napŕtiti -im dov. (ŕ r̄) 
  1. 1. nadeti na hrbet: naprtiti nahrbtnik, vrečo
  2. 2. ekspr. napraviti, da je kdo dolžen opraviti kaj: naprtili so mu odgovorno delo; to predavanje bodo naprtili njemu / naprtiti komu dajatve, povračilo stroškov
    // napraviti, da je kdo dolžen skrbeti za koga: naprtili so ji otroka; naprtil si je številno družino
    // napraviti, da je kdo v določenem stanju: z lahkomiselnim ravnanjem so mu naprtili bolezen; naprtiti komu pomanjkanje; s tem dejanjem si je naprtil krivdo za neuspeh
  3. 3. ekspr. pripisati, prisoditi: naprtili so mu najslabše lastnosti / naprtiti komu tatvino, zločin
SSKJ
naprtováti -újem nedov. (á ȗ) ekspr.  
  1. 1. delati, da je kdo dolžen opraviti kaj: naprtovati komu preveč dela
  2. 2. pripisovati, prisojati: naprtoval jim je najslabše lastnosti / tajil je to dejanje in ga naprtoval drugim
SNB
natívni -a -o prid. (ȋ)
1. ki je tak po naravi, izvoru: nativni ljudje; nativna ljudstva; Od nas so tako kot toliko nativnih ljudstev dobili naše najslabše: bolezni, egoizem, pohlep, zahrbtnost, sprenevedanje, agresivnost, prostitucijo, zapijanje in tako naprej
2. ki ni umetno spremenjen: Iz vzorca naredimo nativni preparat in mikroskopiramo E ← agl. native ← frc. natif ← lat. nātīvus 'naraven, neizumetničen' iz nātus 'rojen'
SSKJ
potírek -rka m (ȋ) nav. mn., tekst. najkrajše, najslabše predivo: šop potirkov
SSKJ
primórati -am dov. (ọ̑) prisiliti: primorali so ga oditi; primorali so ga, da jim je pomagal; z grožnjami so ga primorali k molku / razmere so ga primorale, da je sprejel tudi najslabše delo
    primóran -a -o: v to dejanje je bil primoran
    ●     življenje, kakršno sem bil primoran živeti sem moral
SSKJ
pripisováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. dodatno, zraven pisati: pripisovati opombe na rob knjige / pripisovati obresti h glavnici povečevati jo za obresti
  2. 2. z dajalnikom izražati, imeti mnenje, da je kdo
    1. a) povzročitelj, storilec česa: pesem so pripisovali rojaku / vso krivdo so pripisovali njemu / poraz so pripisovali neugodnim okoliščinam
    2. b) da je kdo nosilec kake lastnosti: ljudje so mu pripisovali delavnost, odkritost in poštenost; pripisovali so mu vse najslabše lastnosti / sporazumu pripisujejo velik pomen
SSKJ
pŕtiti -im nedov. (ŕ r̄) 
  1. 1. star. nalagati na hrbet: vojaki prtijo nahrbtnike
  2. 2. ekspr. delati, da je kdo dolžen opravljati kaj: prtiti komu delo, dolžnosti / prtiti komu nove davke
  3. 3. ekspr. pripisovati, prisojati: prtiti komu najslabše lastnosti
    ●     zastar. prtil se je s seštevanjem trudil, mučil
SNB
razhúdnikovka -e ž (ȗ) nav. mn.
skupina rastlin iz reda Solanales, v katero spadajo tudi jajčevci, krompir, paprika, paradižnik in ki vsebujejo solanin ali druge toksične alkaloide: Na orehove liste, ki jih veter nosi na zelenjavni vrt, se najslabše odzivajo razhudnikovke E (↑)razhúdnik
SSKJ
saláma -e ž (ȃ) podolgovat, valjast izdelek z nadevom iz sesekljanega mesa, slanine, začimb: narezati, olupiti salamo; predelati meso v salame; pojesti košček, rezino salame / domača salama z nadevom iz grobo sesekljanega svinjskega in govejega mesa in začimb, zlasti česna; navadna salama iz sesekljanega svinjskega in govejega mesa najslabše kakovosti in slanine
♦ gastr. goveja salama suha salama iz drobno sesekljanega govejega mesa, slanine in začimb; ljubljanska, ogrska, pariška salama; posebna salama manjšega premera s podobnim nadevom kot hrenovka; suha salama; trajna salama; zimska salama suha salama iz zelo drobno sesekljanega svinjskega in govejega mesa in slanine
SSKJ
sórta -e ž (ọ̑) navadno s prilastkom  
  1. 1. kulturne rastline iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih kulturnih rastlin iste vrste, zvrst: ta sorta pšenice se je izrodila; uvajati, vzgajati nove sorte; krompirjeve sorte; sorte grozdja / sorta jonatan / industrijska, jedilna sorta; krompir zgodnje sorte
    ♦     agr. debeloplodna sorta jagod; opraševalna sorta za opraševanje sort, ki se z lastnim cvetnim prahom ne morejo oploditi; poskusna sorta katere lastnosti se načrtno preizkušajo; vodilna sorta ki je zaradi dobrih lastnosti najbolj razširjena
  2. 2. pog. vrsta: za kosilo so imeli tri sorte mesa; prodajati več sort peciva / slabš. poznam to sorto ljudi take (slabe) ljudi
  3. 3. nav. ekspr., v rodilniku, z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo tak, kot določa prilastek: biti boječe, vesele sorte; čudne sorte ženska; on je človek posebne sorte / hči je čisto materine sorte prav taka kot mati
    // to je malomarnost, uživaštvo najslabše sorte
    ●     pog. iste sorte ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo; pog. kaj hočemo, ljudje so vsake sorte različni; vse sorte pog. vse sorte presenečenj je doživel različna, razna presenečenja; elipt., pog. kadar je malo pijan, vse sorte govori nespametno, nepremišljeno; elipt., pog. vse sorte pripovedujejo o njem o njem pripovedujejo zlasti slabe stvari
SSKJ
túlje -a s (ū) nar. najkrajše, najslabše predivo: gospodinja je predla boljše predivo, dekla pa tulje; zamašiti špranje s tuljem / konopljeno, laneno tulje
SNB
zlátiSSKJ -a -o prid. (á)
    zláta malína -e -e ž (á, í)
    nagrada za najslabše filmske dosežke, ki se vsako leto podeljuje v Hollywoodu: Film je prejel tri nominacije za najboljše kaskaderske dosežke in pet nominacij za zlato malino
    zláta maturántka -e -e ž, člov. (á, ā)
    maturantka, ki doseže izjemen splošni uspeh na maturi: Maturo je končala z odliko in si pridobila naziv zlate maturantke
    zláti maturánt -ega -a m, člov. (á, ā á)
    maturant, ki doseže izjemen splošni uspeh na maturi: Lani so na naši gimnaziji maturo opravili vsi, imeli pa smo tudi sedem zlatih maturantov, od teh sta dva zbrala vseh 34 točk
    zláti prinašálec -ega -lca [prinašau̯ca] m, živ. (á, ȃ)
    srednje velik lovski pes z mehko, dolgo, rahlo valovito dlako smetanove do zlate barve: Zlate prinašalce zaradi prikupne zunanjosti in značaja najpogosteje izberejo za pomočnike invalidom, njihova prednost je še, da razmeroma dolgo živijo
Število zadetkov: 13