Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z na za izražanje
a) premikanja ali usmerjenosti na površino predmeta, na predmet ali v predmet: nalagati, naliti, namazati, namiliti, nanašati, napolniti, natrpati / nalepiti na steklo; naložiti na voz
b) začetka, nepopolnosti dejanja: načeti, nagristi, nakljuvati, nakriviti, nalomiti, namrzniti, napokati / v zvezi s se nahladiti se
c) določene količine kot rezultata dejanja: naberačiti, nacepiti, nakositi, nakrasti, nakupiti, nalupiti, namleti, napeči, nažeti / nablebetati, načenčati, natvesti
č) v zvezi s se zadostne stopnje, prevelike mere, ki se kaže kot čustven odnos osebka do dejanja: nahoditi se, naigrati se, najesti se, najeziti se, namraziti se, namučiti se, napiti se, naplesati se, natrpeti se
d) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): nadrobiti, naelektriti, nagubati, namagnetiti, napadati, napasti, napisati, narisati
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: nagovor, nalepka, napitek, naplavinski, natikalen / nakisel
3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: nagobčnik, nagroben, nahrbten, nakolenka, namizen; nahitro, nalahno
listek za glavne ali posebne označbe stvari, na katero je nalepljen: odstraniti nalepko s škatlice; opremiti blago z nalepkami; nalepke na steklenicah; pren. dajal mu je grde nalepke
// kar se nalepi za okras: hotelske nalepke; nalepke za avtomobile
1. ki je viden, se kaže na površini česa v zmanjšani svetlobni moči: odsevna svetloba na steni
2. ki odbija svetlobo: odsevno zrcalo teleskopa / svetle barve so bolj odsevne kot temne
♦ avt. odsevna nalepka; tisk. odsevna predloga slika, besedilo na neprosojnem materialu, ki se uporablja za reprodukcijo stavka
prevlečen z lepilom, ki deluje brez ovlaženja: samolepilni trak; samolepilna nalepka; samolepilne tapete
1. majhna, preprosta okrasna risba, zlasti na začetku ali koncu besedila: narisati vinjeto; z vinjetami okrašena knjiga
2. nalepka za vozilo, ki dokazuje plačilo cestnine: kupiti vinjeto; predvidena cena letne, mesečne, polletne vinjete; uvedba vinjet; vožnja brez vinjete / avtocestna vinjeta; sistem cestninjenja z vinjetami
3. nekdaj nalepka z majhno risbo in naslovom izdelovalca, trgovca: lepiti vinjete na stekleničke z zdravili
4. lit. dekadenčna, impresionistična črtica, zlasti Cankarjeva: pisati vinjete; zbirka vinjet / literarna vinjeta
Sprotni slovar slovenskega jezika
Slovenski pravopis
I. izpredložna glag.
1. 'podlaga' nalépiti, naložíti, nanášati, narísati, navozíti,
2. 'načetost' načéti, nagrísti, najédati, nakljúvati, namŕzniti, napókati
3. 'ustrezna mera' naberáčiti, nacépiti, načenčáti, nakosíti, namléti
4. 'polna mera' nahodíti se, najókati se, nadivjati se, natrpéti se
5. 'dosežek' nabráti, naelektríti, namagnétiti, naučíti (se)
II. izpredložna imenska naróčje, načêlek, načêlo, napótje, nastréšek, nakolénka, nagóbčen, načêlno, nagróben, namízen, nahítro, nadálje
III. izpodstavna nalóžba, nalépka, naplavína, nasútje, nabrékel, nakísel, natikálen
odlepíti se in odlépiti se -im se tudi odlépiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) Nalepka se je odlepila; odlepiti se od koga/česa poud. ~ ~ ~ slabe družbe |ločiti se|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Slovenski etimološki slovar³
Farmacevtski terminološki slovar
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »