gŕlo Frazemi s sestavino gŕlo:
bíti do gŕla sìt kóga/čésa, bíti kóst v gŕlu kóga, cmòk v gŕlu, cmòk v gŕlu se naredí kómu, dréti se na vsè gŕlo, držáti nòž na gŕlu kóga, globôko gŕlo, imeti cmòk v gŕlu, iméti súho gŕlo, kóst se zatákne kómu v gŕlu, kóst se zatíka kómu v gŕlu, [kot] kóst v gŕlu, kričáti na vsè gŕlo, namočíti si [súho] gŕlo, nastáviti kómu nòž na gŕlo, na vsè gŕlo, nòž na gŕlu kóga, ózko gŕlo, pognáti po gŕlu, poplákniti si [súho] gŕlo, smejáti se na vsè gŕlo, správiti kàj po gŕlu, vôda têče kómu v gŕlo, vpíti na vse gŕlo, zasmejáti se na vsè gŕlo, zmočíti si [súho] gŕlo
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
eSSKJ
gròm grôma samostalnik moškega spola [gròm] FRAZEOLOGIJA: udariti kot grom
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gromъ, hrv., srb. grȏm, rus. gróm, češ. hrom < pslov. *gromъ < ide. *ghromo-, tako kot gr. khrómos ‛hrup, rezgetanje’ iz korena *ghrem- ‛glasno in zamolklo doneti’ - več ...
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gromъ, hrv., srb. grȏm, rus. gróm, češ. hrom < pslov. *gromъ < ide. *ghromo-, tako kot gr. khrómos ‛hrup, rezgetanje’ iz korena *ghrem- ‛glasno in zamolklo doneti’ - več ...
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
nagrabíti in nagrábiti -im, in nagrábiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ)
z grabljenjem priti do določene količine česa: ves dan so grabili, pa so le malo nagrabili; nagrabiti voz listja
// ekspr. s pohlepnim prisvajanjem priti do določene količine česa: nagrabiti bogastvo, denar; nagrabil si je veliko premoženje
z grabljenjem priti do določene količine česa: ves dan so grabili, pa so le malo nagrabili; nagrabiti voz listja
// ekspr. s pohlepnim prisvajanjem priti do določene količine česa: nagrabiti bogastvo, denar; nagrabil si je veliko premoženje
- nagrábljen -a -o:
nagrabljeno seno je namočil dež; nagrabljen denar
SSKJ²
namočíti -móčim dov. (ī ọ́)
1. dati v tekočino, navadno z določenim namenom: fižol preberemo in ga namočimo; namočiti umazano perilo; namočiti za nekaj ur v raztopino; namočiti v špiritu
// pomočiti: najprej je namočil le prst, potem šele celo roko; namočiti pero v črnilo
2. narediti kaj mokro, navadno z vodo: dež je namočil zemljo; namočiti robec; namočiti kruh z vinom; brezoseb. to nas je namočilo
1. dati v tekočino, navadno z določenim namenom: fižol preberemo in ga namočimo; namočiti umazano perilo; namočiti za nekaj ur v raztopino; namočiti v špiritu
// pomočiti: najprej je namočil le prst, potem šele celo roko; namočiti pero v črnilo
2. narediti kaj mokro, navadno z vodo: dež je namočil zemljo; namočiti robec; namočiti kruh z vinom; brezoseb. to nas je namočilo
- namočíti se ekspr.
(s)kopati se: letos se še nisem namočil v morju
- namóčen -a -o:
v mleku namočen kruh; perilo je že namočeno; polja so dobro namočena
● ekspr. bili so premraženi in namočeni mokri, premočeni; ekspr. sledilo je izrazito namočeno leto, obdobje mokro, vlažno
Pravopis
namočíti -móčim dov. namóčenje; drugo gl. močiti (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ fižol; Dež nas je namočil; ~ zemljo
namočíti se -móčim se (í/ȋ ọ́) poud. Letos se še nisem namočil v morju |(o)kopal|
namočíti se -móčim se (í/ȋ ọ́) poud. Letos se še nisem namočil v morju |(o)kopal|
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
namóčiti, -mǫ́čim, vb. pf. durchdringen (von einer Flüssigkeit), anfeuchten; dež je zemljo dosti namočil; zemlja se je dosti namočila; — einweichen; perilo n.; — eintauchen, eintunken; kruh v vino, pero v črnilo n.
Prekmurski
namočìti -mòčim dov. namočiti: Vizesiteni; namocsiti KOJ 1833, 183; nosicz v krávne mozole namocsiti KOJ 1845, 118; Pero szi v-ténto namocsim KAJ 1870, 7; posli Lázara, naj namocsi konecz prſzta KŠ 1771, 226
namočìti se -mòčim se namočiti se: I 'znyimi ſze vnocsi, Poſztela namocsi BKM 1789, 333
namòčivši -a -e ko je namočil: I namocsivsi falácsecz dáo ga je Judás Iskarioteſi KŠ 1771, 312
namòčeni -a -o namočen: komi jaſz te namocseni falácsecz dám KŠ 1771, 312; I oblecseni vu krv namocsenim gvantom KŠ 1771, 801; pren. kaiſzmo vu vſze greihe namocſeni TF 1715, 36
namočìti se -mòčim se namočiti se: I 'znyimi ſze vnocsi, Poſztela namocsi BKM 1789, 333
namòčivši -a -e ko je namočil: I namocsivsi falácsecz dáo ga je Judás Iskarioteſi KŠ 1771, 312
namòčeni -a -o namočen: komi jaſz te namocseni falácsecz dám KŠ 1771, 312; I oblecseni vu krv namocsenim gvantom KŠ 1771, 801; pren. kaiſzmo vu vſze greihe namocſeni TF 1715, 36
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
prepráti1 -pêrem dov., preprál (á é)
z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: prepoteno srajco je le prepral / preprati fižol
● ekspr. dež nas je prepral zelo namočil, zmočil
z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: prepoteno srajco je le prepral / preprati fižol
● ekspr. dež nas je prepral zelo namočil, zmočil
- preprán -a -o
1. deležnik od preprati: preprana solata
2. ki je zaradi pranja izgubil prvotno kakovost, lastnost: obledela in preprana bluza / klobuk, prepran od dežja
Celotno geslo
Frazemi
škàf Frazemi s sestavino škàf:
deževáti kot iz škáfa, líti kàkor iz škáfa, líti kot iz škáfa, ulíti se kot iz škáfa
deževáti kot iz škáfa, líti kàkor iz škáfa, líti kot iz škáfa, ulíti se kot iz škáfa
SSKJ²
zamočíti -móčim dov. (ī ọ́)
1. z namakanjem v kako tekočino, polivanjem s kako tekočino, navadno z vodo, narediti, da je kaj prepojeno z njo: zamočiti škaf, da ne pušča / knjiž. dež je zamočil zemljo namočil
2. pog. ne opraviti naloge, kot se želi, pričakuje: oprijel se ga je sloves športnika, ki na velikih tekmovanjih vedno zamoči; zamočiti na izpitu; pošteno zamočiti pri vzgoji, zaščiti / vedno vse zamoči; zamočiti pomembno nalogo; zamočiti zadevo
3. star. pomočiti: zamočiti pero v črnilo
● ekspr. zmago bo treba zamočiti proslaviti jo s pitjem; star. vsak grižljaj je zamočil s kozarcem vina ob vsakem grižljaju je popil kozarec vina
1. z namakanjem v kako tekočino, polivanjem s kako tekočino, navadno z vodo, narediti, da je kaj prepojeno z njo: zamočiti škaf, da ne pušča / knjiž. dež je zamočil zemljo namočil
2. pog. ne opraviti naloge, kot se želi, pričakuje: oprijel se ga je sloves športnika, ki na velikih tekmovanjih vedno zamoči; zamočiti na izpitu; pošteno zamočiti pri vzgoji, zaščiti / vedno vse zamoči; zamočiti pomembno nalogo; zamočiti zadevo
3. star. pomočiti: zamočiti pero v črnilo
● ekspr. zmago bo treba zamočiti proslaviti jo s pitjem; star. vsak grižljaj je zamočil s kozarcem vina ob vsakem grižljaju je popil kozarec vina
- zamóčen -a -o:
zamočen zid
SSKJ²
zatém in zatèm prisl. (ẹ̑; ȅ)
1. izraža, da se dejanje zgodi v času po predhodnem dejanju: vrgel se je nanj. Hip zatem je počila puška; najprej sta se pozdravila in šele zatem ga je povabil v hišo; iz hiše se je zaslišal mladosten glas. Kmalu zatem je na prag stopila deklica; namočil ga je dež in dan zatem je zbolel
2. v vezalnem priredju izraža dejanje, ki sledi predhodnemu v času; potem1: v tujini je najprej doštudiral, zatem pa se je zaposlil
3. v vezniški rabi, pri naštevanju za dodajanje česa že povedanemu: izvažali so vino, zatem orožje, volno in platno / država usmerja gospodarski razvoj, zatem skrbi za šolstvo, zdravstvo in obrambo
// v časovnih odvisnih stavkih, v zvezi zatem ko potem ko: zatem ko je oče odšel, je pozvonilo pri vratih
1. izraža, da se dejanje zgodi v času po predhodnem dejanju: vrgel se je nanj. Hip zatem je počila puška; najprej sta se pozdravila in šele zatem ga je povabil v hišo; iz hiše se je zaslišal mladosten glas. Kmalu zatem je na prag stopila deklica; namočil ga je dež in dan zatem je zbolel
2. v vezalnem priredju izraža dejanje, ki sledi predhodnemu v času; potem1: v tujini je najprej doštudiral, zatem pa se je zaposlil
3. v vezniški rabi, pri naštevanju za dodajanje česa že povedanemu: izvažali so vino, zatem orožje, volno in platno / država usmerja gospodarski razvoj, zatem skrbi za šolstvo, zdravstvo in obrambo
// v časovnih odvisnih stavkih, v zvezi zatem ko potem ko: zatem ko je oče odšel, je pozvonilo pri vratih
Število zadetkov: 16
Dostopnost