Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
čímža -e ž (ȋ) 
  1. 1. kem. raztopina kovinskih soli, ki kemično veže barvila na vlakna: pred barvanjem namočiti blago v čimži
  2. 2. usnj. raztopina encimov, v kateri se mehčajo kože pred strojenjem
SSKJ
fižòl -óla [ou̯(ȍ ọ̑) kulturna rastlina z navadno rahlo obarvanimi cveti in dolgimi stroki ali njeni sadovi: luščiti, saditi fižol; prebrati, namočiti fižol; fižol v stročju, v zrnju / fižol je bil letos zelo poln / fižol napenja; fižol v solati / visoki fižol z ovijajočim se steblom; nizki fižol z nizkim pokončnim steblom, ki se ne ovija; stročji fižol
 
vrtn. laški fižol okrasna enoletna rastlina z ovijajočim se steblom in živo rdečimi cveti, Phaseolus coccineus
SSKJ
namočíti -móčim dov. (ī ọ́) 
  1. 1. dati v tekočino, navadno z določenim namenom: fižol preberemo in ga namočimo; namočiti umazano perilo; namočiti za nekaj ur v raztopino; namočiti v špiritu
    // pomočiti: najprej je namočil le prst, potem šele celo roko; namočiti pero v črnilo
  2. 2. narediti kaj mokro, navadno z vodo: dež je namočil zemljo; namočiti robec; namočiti kruh z vinom; brezoseb. to nas je namočilo
    namočíti se ekspr.  (s)kopati se: letos se še nisem namočil v morju
    namóčen -a -o: v mleku namočen kruh; perilo je že namočeno; polja so dobro namočena
     
    ekspr. bili so premraženi in namočeni mokri, premočeni; ekspr. sledilo je izrazito namočeno leto, obdobje mokro, vlažno
SSKJ
odmočíti -móčim dov. (ī ọ́) navadno z vodo narediti, da se kaj zmehča, odstopi: odmočiti umazanijo v vazi; odmočiti znamko s pisma; nesnaga se odmoči / odmočiti posodo umazanijo na njej
// odmočiti kože namočiti
 
ekspr. z vinom se mu je jezik odmočil pitje vina je povzročilo, da je začel dosti in sproščeno govoriti
SSKJ
omočíti omóčim dov. (ī ọ́) 
  1. 1. nekoliko zmočiti: dež je omočil cesto; omočiti noge; omočiti robove kozarcev z limono; s pijačo si je omočila ustnice
  2. 2. namočiti: omočiti perilo; omočiti žemljo
    // pomočiti: omočil je palec v vodo
    ♦ 
    knjiž., ekspr. tudi oni si morajo omočiti grlo kaj popiti; star. starki so se omočile oči postale solzne
    omóčen -a -o: omočen klobuk; omočena tla
Število zadetkov: 5