Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Terminološka
Funkcionalna biologija
Imam vprašanje glede rabe pridevnikov funkcionalni in funkcijski , in sicer me zanima, kateri termin je primernejši: funkcionalna biologija ali funkcijska biologija . Ker gre za biološko poddisciplino, ki raziskuje funkcijo oz. delovanje bioloških sistemov, se mi zdi raba pridevnika funkcionalni neustrezna. Ta pridevnik oz. termin funkcionalna biologija naj bi namreč označeval uporabno oz. delujočo biologijo.
Terminološka
Inokulum
Zanima me, kateri termin bi bil najprimernejši za označevanje substrata, ki vsebuje mikroorganizme, ki se jih nanese npr. na korenine rastlin, da se doseže želen ciljni učinek. V Botaničnem terminološkem slovarju ga označuje termin vcepek . Uporablja se tudi termin inokulant , ki mi zveni bolj kot označevanje osebe, ki izvaja inokulacijo (nanos vcepka ali inokuluma ). V slovenščini ima priponsko obrazilo -ant negativno konotacijo, npr. zabušant, inkasant, prevarant. Zato mi beseda inokulant ne zveni pravilno kot sopomenka za vcepek .
Terminološka
Interpretator narave
Zanima me, kako poimenovati osebo, ki vodi v naravi in krajini ter jo zna razložiti ali interpretirati na način, da ljudje odidejo domov z doživetjem. Predlagala sem npr. poimenovanje vodnik v naravi in krajini , vendar so me opozorili, da bi bilo bolje razmišljati v smeri terminov razlagalec ali pojasnjevalec . Razmišljala sem tudi o poimenovanju doživljajski vodnik . V terminologiji sicer poznamo turističnega vodnika , gorskega vodnika , planinskega vodnika , gozdnega pedagoga in interpretatorja narave . V nemščini pojem označuje Natur- und Landschaftsführer , v angleščini pa nature guide .
Terminološka
Lopatica
Pri branju novic v medijih sem dvakrat naletel na rabo besede elisa za podolgovat in ukrivljen del rotorja vetrnice , ki del kinetične energije vetra zaradi svoje oblike pretvori v svojo kinetično energijo, ta pa se potem pretvori v električno energijo. Menim, da gre za napačno rabo, saj se za ta del vetrnice uporabljajo druga poimenovanja, npr. krak , list ali lopatica . Na portalu Fran je vetrnica sicer razložena ustrezno, a manjka pomen vetrne elektrarne . Elisa je na Franu razložena kot strojn. žarg. '(letalski) vijak, propeler' (SSKJ2) in let. žarg. '(letalski) vijak, propeler' (Slovenski pravopis 2001). Menim, da žargonski izrazi niso primerni za obravnavo v slovarjih.
Terminološka
Mirandove pravice
Ob prijetju morajo policisti osebo seznaniti z njenimi pravicami, in sicer s pravico do molka, pravico do zagovornika, pravico do hitrega sojenja, pravico do domneve nedolžnosti, pravico do zaslišanja prič, pravico do pravne pomoči zagovornika po lastni izbiri, pravico do zaščite pred dvojnim sojenjem za isti zločin in pravico do pritožbe ( Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča , 67. čl.). V ZDA se ta ubeseditev imenuje Miranda rights ali tudi Miranda warning . Poimenovanje je nastalo po moškem z imenom Ernesto Miranda , ki so mu sodili zaradi več kaznivih dejanj, sodišče pa je ugotovilo, da so bile kršene njegove pravice ob prijetju in zaslišanju v prisotnosti zagovornika. V slovenščini se uporabljajo poimenovanja Miranda pravice , zapisano tudi kot miranda pravice ali celo samo Miranda / miranda , občasno še Mirandine pravice ali Mirandino opozorilo . Ali bi bila mogoče primerna ubeseditev poimenovanja tudi Mirandove pravice ali Mirandovo opozorilo ?
Terminološka
Monitoring
Prosim za mnenje o terminu monitoring na področju urejanja prostora, ki naj bi ga nadomestili s slovenskim ustreznikom spremljanje stanja , kar pa po mnenju strokovnjakov nikakor ni ustrezno. Monitoring bi bil lahko v tem razmerju kvečjemu nadpomenka. Monitoring je uporabljen v Zakonu o varstvu okolja , v katerem je tudi zveza spremljanje stanja , vendar označuje drug pojem. V 12. točki 3. člena je monitoring opredeljen kot »spremljanje in nadzorovanje okolja s sistematičnimi meritvami ali drugimi metodami in z njimi povezanimi postopki«. Predlagano je bilo, da bi v podzakonskem predpisu zaradi boljše jezikovne kakovosti ob prvi omembi pustili termin iz zakona, torej monitoring , nato pa bi v nadaljnjem besedilu uporabili ustrezni slovenski izraz spremljanje . To je napačno tudi po mnenju pravnikov, in sicer zaradi hierarhije pravnih aktov, ki predvideva, da se v vseh predpisih, vezanih na določen zakon, uporablja terminologija iz tega zakona.
Terminološka
Nečisto intoniranje
Glasbeniki često uporabljamo izraza fuš in fušati , ki sta v SSKJ2 razložena: fuš nižje pog. 'opravljanje navadno obrtniških del brez dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti' in fušati nižje pog. 1. 'opravljati navadno obrtniška dela brez dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti'; 2. 'peti, igrati napačne tone'. Glasbeniki namesto izraza nečista intonacija , ki je nepraktičen in se zato, razen pri glasbenih kritikih in literatih, sploh ne uporablja, že uporabljamo izraz fauš (iz nem. falsch ). Fušati pa je medtem razvil pomen 'igrati napačne note'. Potrebujemo torej termin za napačno intoniranje. Uporabljamo npr. "ti si fauš", "igraš fauš", "ali sem kaj fauš", ki pa ga še ni v SSKJ2. Radi bi uporabljali nevtralen slovenski izraz. Kaj predlagate za rešitev zagate?
Terminološka
Neodvisno življenje
V razpravah o osebni asistenci in deinstitucionalizaciji nekateri strokovnjaki s področja socialnega varstva razlikujejo med samostojnim življenjem , ki je po njihovem napačno poimenovanje, in neodvisnim življenjem , ki naj bi bilo pravilno. Pri tem pojmu gre za ureditev bivanja osebam s posebnimi potrebami tako, da jim je omogočeno življenje s čim več samostojnosti. V SSKJ2 je samostojen opredeljen kot 'ki dela, ravna po lastni presoji', za kar gre pri osebni asistenci, neodvisen pa 'ki ni odvisen'; sinonima sta svoboden in samostojen . Po moje je laikom bližje pridevnik samostojen .
Terminološka
Občasna razstava
Na vas se obračam s problemom oz. vas prosim za nasvet. Zdi se, da slovenski muzealci izmenično uporabljajo besedni zvezi občasna razstava in začasna razstava za razstavo, ki traja omejeno časovno obdobje. Pridevnik občasen je v SSKJ2 razložen kot 'ki nastopa, se pojavlja, deluje v časovnih presledkih, navadno nedoločenih', začasen pa kot 'ki je, obstaja, se pojavlja krajše obdobje'. Upoštevajoč samo slovarsko razlago gre torej za začasne razstave . Hkrati pa slovarski sestavek v SSKJ2 v okviru iztočnice občasen vsebuje tudi zgled prirejati občasne razstave , kar razumem kot prirejanje razstav v ponavljajočih se časovnih obdobjih, ne nanaša pa se na trajanje razstave. Na spletnih straneh naših muzejev pa prevladuje termin občasna razstava . Pomenski problem, ki se pojavlja tu, se s prevajanjem v angleščino še stopnjuje: občasna razstava tako postane recurring exhibition , začasna razstava pa temporary exhibition . Moje vprašanje je: ali naj začnem popravljati napačno rabo, torej termin občasna razstava v termin začasna razstava oz. ali je raba termina občasna razstava sploh napačna raba.
Terminološka
Okrasna gizdavka
V Sloveniji se za vrsto želv Trachemys scripta , v katero sodita podvrsti rdečevratka in rumenovratka , uporablja ime popisana sklednica . Ime se uporablja tudi v uradnih dokumentih državnih inštitucij. Eden zadnjih primerov so Strokovne podlage za obvladovanje močno razširjenih invazivnih tujerodnih vrst za vrsto popisana sklednica ( Trachemys scripta ) , ki jih je Zavod RS za varstvo narave pripravil marca 2018.  Ker gre za terminološko popolnoma napačno uporabo rodovnega imena Trachemys , v praksi velikokrat prihaja do nejasnosti in zmede. Na to nakazuje na primer dejstvo, da ljudje zaradi sestavine sklednica v slovenskem imenu sklepajo, da se lahko popisana sklednica ( Trachemys scripta ) križa z močvirsko sklednico ( Emys orbicularis ). V naravi se rodova Emys in Trachemys s svojimi predstavniki pojavljata na različnih kontinentih in med njima ni znanega križanja.  V Herpetološkem društvu za odpravo neskladja predlagamo, da se za rod Trachemys uporablja ime gizdave želve , ki se je v preteklosti že uporabljalo, za vrsto Trachemys scripta pa ime okrasna gizdavka . Podvrsti Trachemys scripta scripta in Trachemys scripta elegans naj obdržita svoji že splošno uveljavljeni   imeni, torej rumenovratka in rdečevratka . Omenjen predlog za uveljavitev poenotenega imena bomo objavili v strokovnem biltenu.
Terminološka
Omogočitelj
Pri prevajanju, predvsem iz angleščine, imamo nemalokrat težave pri tvorjenju samostalnikov in jih v besedilu pogosto prevedemo opisno z glagolsko obliko. Za angleški enabler ('kdor ali kar omogoči, da se nekaj zgodi') imamo v Evrotermu 4 različne opisne ustreznice (kdor zagotavlja možnost; kdor omogoča (kaj); kar da možnost; ki omogoča). V neki magistrski nalogi sem našla prevod omogočitelj ('nekaj (oseba, oprema, zgradba, sistem, orodje, stroji, naprave, osnovno sredstvo ali drugi vir), ki se uporablja za izvedbo aktivnosti'). Zanima me predvsem, koliko so take nove besede oz. neologizmi dopustni s stališča slovenskih oblikoslovnih pravil.  Ali je s stališča jezikovne stroke bolje, da v takih primerih prevajamo opisno, ali poiščemo obstoječi izraz in mu 'pripnemo' nov pomen ali oblikujemo nov izraz, ki bi se ustalil skozi rabo?
Terminološka
Oralnomotorična veščina
V naši strokovni skupini pripravljamo prispevek o motnjah hranjenja in požiranja pri otrocih, pri katerem sodelujemo različni strokovnjaki. Ker je terminologija na področju logopedije precej nedorečena in pomanjkljiva, nam izziv predstavlja prevajanje in iskanje slovenskih terminov. V pogovornem strokovnem jeziku uporabljamo poslovenjene izraze. V največji možni meri se trudimo, da bi našli slovenska poimenovanja, vendar smo kot strokovni delavci vseeno neenotni pri tem, kako predstaviti določen termin širši javnosti. Največ težav nam tokrat povzroča termin oralnomotorična veščina (ang. oral motor skill ), ki označuje veščino, ki omogoča osebam dobro prežvečiti hrano, piti po slamici, žvižgati in govoriti. Nekateri želijo namesto tujke uporabiti veščino hranjenja , ki pa je ustreznik za angleški termin  feeding skill in označuje razvite zmožnosti premikanja rok k ustom, srkanje, grizenje, žvečenje in požiranje, torej nekaj drugega. Zanima nas, kdaj lahko termine samo »prevedemo« in kdaj »poslovenimo«.
Terminološka
Orodno plezanje
Prosim vas za pomoč pri iskanju slovenskega ustreznika za angleški termin dry tooling , ki označuje plezalno disciplino, pri kateri se v suhi skali ali umetni steni pleza s pomočjo lednega plezalnega orodja. V preteklosti je bilo že več poskusov slovenjenja omenjenega termina, tako da se v rabi pojavlja več različnih izrazov, npr. orodjarjenje , suho orodjarjenje , zatikanje , plezanje z orodjem , tulanje . Kateri termin je po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka
Rastlinsko kmetijstvo
Na vas se obračamo glede slovenskega poimenovanja angleškega termina plant-based agriculture , ki označuje obliko kmetijstva, pri katerem je proizvodnja rastlin namenjena izključno za prehrano ljudi. To pomeni, da se na njivah pridelujejo le rastline za človeške potrebe in ne za živalske, kot je npr. proizvodnja krme. Tovrstna kmetijska proizvodnja obsega širok spekter dejavnosti, povezanih s pridelavo različnih rastlinskih pridelkov, in je v zadnjem času postala zelo priljubljena predvsem zaradi svojih potencialnih koristi za okolje, zdravje in dobrobit živali. V angleščini se pojavlja tudi termin vegan agriculture .
Terminološka
Strateške komunikacije
Prosimo vas za mnenje pri izbiri ustreznega prevoda angleške zveze strategic communications v kontekstu Nata. Čeprav se je uveljavil prevod strateško komuniciranje , menimo, da le-ta ne ustreza Natovemu konceptu, sprejetemu leta 2010 (Military Concept for NATO Strategic Communications, avgust 2010). Omenjeni pojem namreč presega komunikacijske dejavnosti, saj je skladno z njegovo uradno definicijo njegov namen promovirati Natove cilje in delovanje poleg drugih političnih in vojaških ukrepov tudi z usklajeno in ustrezno rabo javne diplomacije, odnosov z javnostmi, psihološkega in informacijskega delovanja ter drugih nekinetičnih oblik delovanja. Po našem mnenju je komuniciranje v slovenskem prostoru večinoma napačno razumljeno, zato predlagamo prevod strateške komunikacije . Kaj menite o tem predlogu?
Terminološka
Telekonferenca
Na našem prevajalskem oddelku smo se odločili, da bomo angleški termin teleconference prevajali s terminom teleseja . Termin označuje komunikacijo dveh ali več udeležencev, ki so na različnih lokacijah. Mnenje glede pomena predpone tele- v angleškem terminu teleconference ni enotno. Nekateri zatrjujejo, da je teleconference oz. teleconferencing krovni termin, ki zajema prenos zvoka in slike, drugi pa mu pripisujejo ožji pomen, ki zajema samo prenos zvoka. Za teleconferencing v ožjem pomenu bi bili v angleščini ustrezniki audio conferencing , telephone conferencing ali phone conferencing . Zanima nas, kaj pomeni predpona tele- v slovenščini. Je sinonim za 'na daljavo' ali 'po telefonu' ali je pomen zabrisan (tako kot v angleščini)? Za uporabo termina teleseja za teleconference smo se odločili, ker se s prevodom omenjenega termina srečujemo predvsem pri prevajanju spletnih strani, kjer je treba paziti na kratkost in jedrnatost. Teleseja je nastala po analogiji s poimenovanji teledelo , telesrečanje , telesestanek . Ali obstajajo pomisleki z besedotvornega vidika glede ustreznosti tako tvorjenega izraza?
Terminološka
Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje
V Uradu vlade za komuniciranje se v zadnjih mesecih ukvarjamo z dezinformacijami oziroma FIMI . To je kratica, tvorjena iz angleškega termina foreign information manipulation and interference , ki označuje vmešavanje iz tujine, pri katerem tuje države ali posamezni akterji namenoma širijo dezinformacije, da bi z manipulacijami vplivali na politične procese, volitve ali splošno družbeno dinamiko posamezne države. Gre za namerno, manipulativno in usklajeno delovanje držav ali njihovih pooblaščencev na ozemlju matične države ali zunaj ozemlja matične države. Ugotovili smo, da za to področje v rabi še ni slovenskih poimenovanj. Poleg različnih slovenskih poimenovanj za FIMI – pojavljajo se manipuliranje informacij in vmešavanje od zunaj , tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje , zunanje informacijske manipulacije , zunanje informacijsko manipulativno vmešavanje – obstajata še dva angleška termina, ki nimata slovenskih ustreznikov, in sicer misinformation in malinformation . Prvi termin označuje napačne ali zavajajoče informacije, ki jih nekdo širi v dobri veri brez škodljivega namena, vendar pa še vedno lahko povzročijo škodo, drugi termin pa informacije, ki temeljijo na resnici, vendar so vzete iz konteksta in pogosto napihnjene. Posledično so zavajajoče in zato potencialno škodljive. Za misinformation smo razmišljali o poimenovanju nenamerna napačna informacija ali zavajajoča informacija , za malinformation pa o poimenovanju malinformacija . Za disinformation se uporablja dezinformacija , ki označuje dokazljivo lažno ali zavajajočo informacijo, ki je ustvarjena z namenom zavajanja ali doseganja ekonomske ali politične koristi in lahko povzroči javno škodo.
Terminološka
Zobozdravstvena ambulanta
Zanima me, katero poimenovanje je primerno za ordinacijo zasebnega zobozdravnika, v kateri ta izvaja zobozdravstvene dejavnosti. Je ustrezneje zobna ambulanta ali zobozdravstvena ambulanta ? Prosim za pojasnilo.
Število zadetkov: 18