Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
grupírati -am nedov. in dov. (ȋ) razdeljevati, razvrščati v skupine: grupirati učence pri telovadbi; dramatiko je grupiral glede na literarne struje / dotlej enoten kolektiv se je začel grupirati
    grupírati se zbirati se, združevati se: borci se grupirajo v večje skupine; letala so se grupirala za ponoven napad / večina mladih pisateljev se je grupirala okrog nove revije
    grupíran -a -o: knjige naj bodo grupirane v leposlovno, mladinsko in poučno skupino
SSKJ
gúbčevec -vca m (ū) pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Gubčeve brigade: napad gubčevcev
SSKJ
gverílec -lca m (ȋ) kdor se udeležuje gverile: nenaden napad gverilcev
SSKJ
hálf -a m (ȃ) žarg., šport. igralec, ki povezuje obrambo in napad, zlasti pri nogometu; krilec: desni, levi half
SSKJ
hazárd -a m (ȃ) igra za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja, igra na srečo: igrati, prepovedati hazard; drzen hazard; pren., ekspr. napad je bil vojaški in politični hazard
SSKJ
histêričen -čna -o prid. (é) nanašajoč se na histerijo: histeričen krik, smeh; dobiti histeričen napad; histerična reakcija / postajati histeričen; histerična ženska / ekspr. histerična gonja proti naprednim gibanjem
    histêrično prisl.: histerično se jokati, smejati
SSKJ
histeríja -e ž (ȋ) 
  1. 1. psiht. duševna bolezen, ki se kaže v čustveni, nagonski neuravnovešenosti in telesnih motnjah brez organske okvare: imeti histerijo; napad, znaki histerije
  2. 2. nav. ekspr. neuravnovešeno, nerazsodno vedenje, ravnanje: to je sama histerija; ženska histerija / politična histerija
    ●     ekspr. ne uganjaj histerije ne razburjaj se po nepotrebnem ali pretirano; publ. ta spopad stopnjuje vojno histerijo politično napetost, nevarnost vojne
SSKJ
hoplít -a m (ȋ) pri starih Grkih težko oborožen vojak pešec: napad hoplitov
SSKJ
hurá medm. (ȃ) izraža spodbudo pri napadu, navdušenje nad uspehom: hura, v napad; na vrhu smo, hura
// v zvezi s hip izraža (angleški) mornarski pozdrav: »Hip, hip!« »Hura!«; sam.: sprejeli so ga s trikratnim hura; neskl. pril.: hura klici
SSKJ
ideálen -lna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. ki se navdušuje za ideale in se ravna po njih, plemenit: idealen človek, fant / idealni nagibi, nameni; njegove idealne misli so se razblinile
  2. 2. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v največji meri, odličen: idealen učenec / letošnji sneg je za smuko idealen / idealna prilika za napad; vreme je za izlet idealno / idealna ljubezen popolnoma skladna; ki se ne ozira na materialne koristi
  3. 3. knjiž. ki v resničnosti ne obstaja; izmišljen, namišljen: idealni svet; Platonova idealna država
    ♦     fiz. idealni plin plin, katerega tlak bi bil pri konstantni temperaturi natančno obratno sorazmeren s prostornino; jur. idealni delež delež, ki pripada komu, ne da bi se stvar v resnici razdelila; zal. idealna avtorska pola avtorska pola, ki se ujema s tiskovno
    ideálno prisl.: imeli smo se idealno; o vsem je sodil idealno; pog., ekspr. voda je idealno čista zelo
SSKJ
igrálec -lca [u̯c] m (ȃ) 
  1. 1. kdor se ukvarja, navadno poklicno
    1. a) z gledališko dejavnostjo: biti, postati igralec; dober, slab, znamenit igralec / dramski, filmski, gledališki igralec; igralec v lutkovnem gledališču / odlični amaterski igralci
    2. b) z določenim skupinskim športom: igralec v državni košarkarski, nogometni reprezentanci / že vrsto let je teniški igralec / amaterski, profesionalni igralci
  2. 2. kdor umetniško poustvarja dramske like: v tej predstavi so vsi igralci zelo dobro igrali; maskirati igralca; gledalci in igralci / glavni ki igra glavno, stranski igralec ki igra stransko vlogo
  3. 3. kdor je dejaven v določenem skupinskem športu, organiziranem po določenih pravilih: v finalni tekmi so domači igralci zmagali; zaradi grobe igre so igralca izključili / nasprotni igralci; rezervni igralci
  4. 4. kdor se udeležuje kake dejavnosti, navadno za razvedrilo, zabavo: vsi igralci so stopili v krog; eden od igralcev je moral počepniti; goljufiv igralec / hazardni igralec; igralec na srečo
    // ekspr. kdor se pretvarja, hlini: znal je ostati igralec; bil je rojen igralec
    ♦     gled. karakterni igralec ki igra karakterne vloge; šport. krilni igralec ki igra na desni ali levi strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu; vezni igralec ki povezuje obrambo in napad, zlasti pri nogometu
SSKJ
improvizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. posredovati, poustvarjati kaj brez priprave, načrta: improvizirati govor; improvizirati na klavirju / zna odlično improvizirati / ni igral po notah, marveč je improviziral / ekspr. za pouk se ni dosti pripravljal, ampak je v razredu kar improviziral
// narediti kaj za začasno uporabo, navadno ne z ustreznim materialom: iz navadnih desk so improvizirali mizo; improvizirati nosilnico; improvizirati oder
// ponazoriti, uprizoriti: improvizirati gašenje požara; improvizirati napad na mesto
    improvizíran -a -o: improviziran podstavek; improvizirana igra, oddaja; slavje je bilo improvizirano
SSKJ
inscenírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. gled. narediti načrt za likovno opremo prizorišča v gledališču ali filmu: delo je insceniral znani arhitekt / opero so inscenirali s sodobnimi igralskimi prijemi uprizorili, izvedli
  2. 2. nav. slabš. izvesti, realizirati naprej pripravljen javen dogodek, uprizoriti: inscenirati demonstracije, incident, proces
    insceníran -a -o: insceniran napad na poslaništvo; domiselno inscenirana predstava
SSKJ
insúlt -a m (ȗ) knjiž. napad, razžalitev: vsi so imeli njegove besede za insult; oseben, podel insult
♦ med. epileptični insulti epileptični napadi
SSKJ
izdajálski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na izdajalce: izdajalsko dejanje, delovanje / izdajalski napad na državo / izdajalska politika, propaganda
  2. 2. ekspr. ki kaže, odkriva to, kar se ne želi kazati, odkriti: izdajalska rdečica na obrazu / izdajalski dim nad gozdom jih je privedel do njegovega skrivališča
SSKJ
izjalovíti se -ím se dov., izjalóvil se (ī í) ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: načrt, napad se izjalovi; vsi poskusi za izboljšanje razmer so se izjalovili; to prizadevanje se ne sme izjaloviti / zastar. nepričakovan dogodek je izjalovil prejšnji načrt preprečil, onemogočil
    izjalovljèn -êna -o: izjalovljen načrt; izjalovljeno delo
SSKJ
iznenáden -dna -o prid. (ȃ) knjiž., redko nepričakovan, nenaden: iznenaden napad; zavarovati zemljo pred iznenadnimi poplavami
SSKJ
izolírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. napraviti, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi, osamiti: izolirati bolnike z nalezljivimi boleznimi; izolirati osumljenca
    // onemogočiti komu stike, povezavo z drugimi: izolirati otroka; nasprotne države so jih hotele izolirati; posameznike so poskušali izolirati / publ. izolirati intelektualce od množic ločiti, odtrgati; pren., publ. problema ne smemo izolirati
  2. 2. obdati, premazati s snovjo, z materialom, ki ne dopušča prehajanja vlage, toplote, zvoka, električnega toka: izolirati električno napeljavo; izolirati prostore pred hrupom; izolirati stene z bitumenom; toplotno, zvočno izolirati
  3. 3. biol., kem. dobiti določeno snov, stvar iz kake snovi v čisti obliki: izolirati bakterije; izolirati element iz minerala
    ♦     šah. izolirati kmeta ločiti ga od drugih kmetov iste barve; voj. izolirati bojišče onemogočiti oskrbovanje bojišča
    izolírati se pretrgati stike, povezavo z drugimi: na starost se je popolnoma izoliral / publ. izolirati se od življenja
    izolíran -a -o: izoliran jetnik; izoliran telefonski kabel; s plutovino izolirani stropi / publ.: pri tem prizadevanju ni bil izoliran osamljen, sam; ne gre za izoliran dogodek posamezen, osamljen
    ♦     voj. izoliran napad napad z omejenim ciljem, ki ga napravi samo določena vojaška enota; prisl.: gledati na pojave izolirano
SSKJ
izvohúniti -im dov. (ú ȗ) ekspr. s prikritim poizvedovanjem izvedeti: izvohunil je, da se pripravlja napad
SSKJ
izvršíti -ím dov., izvŕšil (ī í) 
  1. 1. publ. napraviti, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; izpolniti: izvršiti svojo dolžnost; izvršiti naročilo; izvršiti povelje, ukaz; izvršiti očetovo voljo / izvršiti oporoko / izvršiti načrt uresničiti, izvesti, izpeljati
    ♦     jur. izvršiti smrtno kazen; sodba se je izvršila takoj
    // narediti, opraviti: prepričan je bil, da je izvršil pomembno delo; izvršiti podzemeljsko eksplozijo; izvršiti vrsto družbenih sprememb / izvršiti kaznivo dejanje storiti
    // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izvršiti likvidacijo; izvršiti napad na sovražno postojanko napasti jo; izvršiti preiskavo, sterilizacijo
  2. 2. zastar. dokončati, končati: lotil se je dela in ga tudi izvršil / izvršiti šolo
    izvršíti se publ.  zgoditi se, pripetiti se: uboj se je izvršil v njegovi hiši; vse to se je izvršilo v nekaj trenutkih / v duhovnem življenju so se izvršile velike spremembe so nastale
    izvršívši zastar.: izvršivši svojo dolžnost, je odšel
    izvršèn -êna -o: izvršena kazen; izvršena naloga; delo je bilo izvršeno v roku
    ●     postaviti koga pred izvršeno dejstvo seznaniti ga s stvarmi, ko so že odločene, izvršene
Število zadetkov: 223