Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
cilj -a (cil, cilj) samostalnik moškega spola
1. kar se hoče doseči s prizadevanjem, usmerjenim k uresničitvi česa; SODOBNA USTREZNICA: cilj, smoter
2. določena najvišja ali najnižja stopnja, meja česa; SODOBNA USTREZNICA: omejitev
2.1 kar kaj opredeljuje, omejuje; SODOBNA USTREZNICA: okvir
2.2 črta, ki ločuje, razmejuje ozemlja; SODOBNA USTREZNICA: meja
3. prenehanje česa; SODOBNA USTREZNICA: konec
4. predmet ali oseba, v katero se strelja; SODOBNA USTREZNICA: tarča
FREKVENCA: 69 pojavitev v 18 delih
Celotno geslo eSSKJ16
farlikost -i (farlikost, gfarlikost, kfarlikost, kfarlikust, farligkost) samostalnik ženskega spola
1. možnost nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
1.1 stanje, nastalo zaradi take možnosti; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
2. s prilastkom razmere, okoliščine, zaradi katerih lahko pride do nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
3. s prilastkom razmere, okoliščine, v katerih lahko kaj utrpi škodo; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost, ogroženost
4. s prilastkom lastnost, značilnost koga/česa, da lahko povzroči nesrečo, škodo ali kaj slabega, neprijetnega sploh; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
FREKVENCA: 157 pojavitev v 15 delih
Prekmurski
gòrnatégnjeni -a -o prid. napet: csi stoj sztoji pred gornatégnjenim karabinom AIP 1876, br. 11, 6
Vorenc
lok m, F17, absis, -dis, platiszhe, ali lók na kolleſu, peiga per gvèlbu; apsis, platiṡzhe ẛa kulla, ali péga, lók, inu kar je krivú, kollèṡ, okrogloſt; arcatus, kakòr en lok, krumpaſt, puklaſt, ṡkluzhen; arcitenens, eden kir s'lokom ſtréla, lokni ſtrelez; arcum remittere, lok odpuſtiti, odpèti; arcum tendere, lok napèti; arcus, gvelb, lok, maura, péga, ſamoſterla; arcus, lok ẛa ſamuſter, ẛa ſtreil; arcus intentus, en napèt lok; arquites, ſterlzi s'lokom; arquus, et arcus, en lok; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih, kar deṡh pomeini; intentus, -a, -um, ut intentus arcus, lok napèt; iris, maura, lok na Nebu; iris, iridis, maura, lok v'oblakih; plectrum, -tri, lók od gòſli; telifer, -ra, -rum, kateri lok, inu ſtreile noſſi
Vorenc
napet del., F4, arcus intentus, en napèt lok; indago, ginis, ſleid, ali napète mréṡhe, v'katere ſe divjazhina iṡganîa; intensus, -a, -um, napèt; intentus, -a, -um, ut intentus arcus, lok napèt
Pleteršnik
napę́ti, napnèm, vb. pf. 1) spannen; lok, struno, n.; n. petelina na puški; — n. jo kam, irgendwohin eilen, laufen, Cig., C.; — n. vse žile, vse moči, alle Kräfte aufbieten; — n. koga k čemu, jemanden mit Strenge zu etwas vermögen, Cig., Fr.-C.; n. koga k delu, zur Arbeit anhalten, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 2) aufblähen, aufschwellen; sapa je napela jadra; trebuh je napet; napelo me je; napet biti, kakor boben; — šobo, mrdo n., eine unwillige Miene machen, zu schmollen anfangen; napeto se držati, eine unwillige, zornige Miene zeigen, schmollen; — n. se, sich aufblähen, aufschwellen; jagoda se je napela; žile se mu napno, Jurč.; vrata so napeta od mokrote; — napeta cesta, eine convexe Straße, Levst. (Cest.); napeta tla, ansteigender Boden, Cig.; napeta ulica, Glas.; napeta pot, Erj. (Izb. sp.); — napeto gledati, stieren, vzhŠt.-C.; — napeta voda, das Hochwasser, Cig. (T.); hohe See, Jes.; viharji valove napno, Jap. (Prid.); — 3) jezo, srd, sovraštvo n. na koga, einen Groll, Hass gegen jemanden fassen, (Rok.); pravdo n., einen Process beginnen, Svet. (Rok.); n. obtožbo, DZ.; — zu besprechen anfangen: napeli smo zdaj to zdaj ono reč, Zora; — 4) n. koga = nabiti, natepsti, Notr.; n. koga s kamenjem, jemanden mit Steinen bewerfen, Z.
Celotno geslo Pohlin
napeti [napẹ́ti napnȅm] dovršni glagol
  1. napeti
  2. začeti
Celotno geslo Hipolit
napeti glagol

PRIMERJAJ: napet

Prekmurski
nàpnjeni -a -o prid. napet: Mocsna Oblüba je napnyena, práva vola csloveka KMK 1780, 74; Krava je pa viszila za hi'zom prepászana znapnyenom vajátjom AIP 1876, br. 8, 6
Prekmurski
natégnoti -em dov. napeti, nategniti: natégne lok i czila TA 1848, 6; boj z-Czaszarom dönok natégne, v-sterom naj szrecsen bode KOJ 1848, 98
natégnjeni -a -o
1. napet, nategnjen: Vido szam vnouge loczné proti meni natégnyene KOJ 1833, V
2. potegnjen: Tigriš s čarnimi poprečnimi na tégnjenimi lišami AI 1878, 11
Pleteršnik
sklę̑ničar, -rja, m. 1) der Glaskrämer, Cig.; — 2) krvi sit klop, (ker je napet kakor sklenica), Podkrnci-Erj. (Torb.).
Število zadetkov: 11