Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
adrésa -e ž (ẹ̑) star.
1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov: napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso
2. (pisna) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu
// v monarhističnih državah pisni odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor:
SSKJ²
adresírati -am dov. in nedov. (ȋ)
napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti: adresirati pismo; pren. svoj protest je adresiral na odločujoče ljudi
SSKJ²
anonímka -e ž (ȋ)
sporočilo, ki nima navedenega avtorjevega imena: napisati anonimko; vse, kar sem napisal v anonimki, je resnica; avtor, pisec anonimke
SSKJ²
aranžmá -ja m (ȃ)
1. estetska, skladna ureditev, okrasitev: arhitekt je z okusnim aranžmajem pričaral toplo razpoloženje; izložbeni aranžma / cvetlični, cvetni aranžma; klasični žalni aranžmaji; aranžma iz suhega cvetja; izdelovanje, priprava novoletnih, velikonočnih namiznih aranžmajev; razstava prazničnih aranžmajev
2. turistična storitev, ki je vnaprej pripravljena, organizirana: najti, ponujati ugoden aranžma; zajtrk in večerja sta vključena v ceno aranžmaja; počitniški, potovalni aranžma v tujini; povračilo vplačanega aranžmaja; stroški odpovedi aranžmaja / turistični aranžma
3. dogovor, sporazum, zlasti v gospodarskem poslovanju ali turizmu: podpisati, skleniti aranžma; finančni, kreditni aranžma; aranžma s sosednjo državo o večmilijonskem kreditu
4. glasb. priredba skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo: napisati aranžma za skladbo; godalni aranžma; aranžma za pihalni orkester; pesem v aranžmaju našega znanega skladatelja / glasbeni aranžma
♦ gled. razporeditev igralcev v prostoru in določitev gibanja
SSKJ²
blokírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. z obkolitvijo onemogočiti, preprečiti izhod: policija je blokirala mestno četrt; blokirati luko; okupator je blokiral mesto
2. zapreti za prehod: blokirati cesto, mejo
3. preprečiti gibanje, ustaviti: snežni metež je blokiral ves promet / na spolzki cesti ne blokiraj koles
4. gost. žarg. napisati ceno izdanega blaga na blagajniški blok: blokirati sendvič
♦ ekon. blokirati zaloge žganja ustaviti prodajo; fin. blokirati transakcijski račun, hranilne vloge onemogočiti razpolaganje; med. blokirati začasno ustaviti delovanje; rad. blokirati (radijski) sprejem s posebnimi pripravami preprečiti vpliv motenj na radijski sprejem; šah. blokirati kmeta zapreti mu pot; šport. blokirati preprečiti napad nasprotnih igralcev pri nekaterih igrah z žogo; tisk. blokirati postaviti kak tiskarski znak namesto predvidene črke
    blokíran -a -o:
    ekonomsko blokirana država država, ki so ji onemogočeni gospodarski stiki z drugimi državami; blokirana kolesa
SSKJ²
burléska -e ž (ẹ̑)
lit. delo, ki na šaljiv, včasih grob način prikazuje življenje: napisati burlesko; v svoji burleski ne prizanaša nikomur
// glasb. skladba šaljivega značaja:
SSKJ²
celôten -tna -o prid., celôtnejši (ó)
1. ki obsega vse med seboj povezane sestavne dele: celotna izdaja pisateljevega dela; naročiti se na celotno zbirko
// ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: napisati celoten naslov; angažirali so celotno zdravstveno službo / publ. prijaviti celotne dohodke vse dohodke
2. enoten, skladen1: šolska vzgoja naj bo čim bolj celotna
SSKJ²
článek -nka m (ȃ)
krajši sestavek, navadno neliterarne vsebine za časopis ali revijo: napisati, objaviti članek; časopisni, priložnostni članek; članek o Prešernu; avtor članka; serija člankov / uvodni članek uvodnik
SSKJ²
čŕka -e ž (ŕ)
1. znak za glas: beseda ima tri črke; napisati črko a; vklesati črke v kamen; naslov je natisnjen z debelimi črkami; črne, zlate črke; razločne, velike črke; podpisal se je samo z začetnimi črkami svojega imena; zadnja črka abecede; tip črk / cirilske, latinske črke; pisane, tiskane črke; otrok pozna že vélike in male črke; črke za slepe / tiskarna je dobila novo garnituro črk; ulivanje črk
♦ tisk. krepka črka z debelimi potezami; kurzivna črka oblikovana postrani; svetla črka s tankimi potezami
2. ed., knjiž. kar predstavlja zunanjo stran povedanega: to je tuje duhu in črki mojega spisa; ni prevzel duha njegovih del, ampak samo njihovo črko / slepo se držati črke zakona
● črke mi plešejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. ni vse do črke tako, kot so te učili popolnoma, čisto; premisliti odgovor od prve do zadnje črke od začetka do konca; ne smeš razumeti po črki dobesedno; sklepi ne smejo ostati samo mrtva črka se morajo uresničiti; ekspr. to dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami dobilo bo pomembno mesto, ohranilo se bo v častnem spominu
SSKJ²
danášnji -a -e prid. (á)
1. nanašajoč se na dan, ki pravkar je: današnji dan; to velja z današnjim dnem; napisati današnji datum; današnji večer / vstopnice za današnjo predstavo; dnevni red današnje seje; rezultati današnjega tekmovanja / današnji časopis ki je izšel za danes
2. nanašajoč se na sedanjost: današnji časi; današnja doba / današnji človek, svet; današnja družba, mladina; današnje družbeno stanje / v današnjem pomenu besede / običaj se je ohranil do današnjega dne
SSKJ²
datírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. navesti, napisati datum: datirati odločbo, pismo
2. publ. časovno določiti pojav, nastanek česa: odkopano naselbino so lahko natančno datirali po najdenih novcih; nastanek slike datiramo v 17. stoletje; datirati spomenik v srednji vek
3. nepreh. biti, izhajati (iz določene dobe): izum datira iz časa pred vojno; poskus datira iz prejšnjega stoletja
    datíran -a -o:
    pismo je datirano s 26. marcem
SSKJ²
dátum -a m (ā)
podatek o dnevu, mesecu in letu: napisati datum na pismo; datum rojstva / določiti datum in kraj sestanka; današnji datum / publ.: razlikovanje med tema pojmoma je novejšega datuma novo, novejše; časopis starejšega datuma star, starejši
♦ adm. opremiti dopis z datumom; datum poštnega pečata
SSKJ²
decimálka -e ž (ȃ)
mat. znak, ki stoji v številki za decimalno vejico: napisati decimalko / računati na dve decimalki
SSKJ²
deleátur -ja m (ȃ)
tisk. grafično znamenje, ki nakazuje izpustitev, črtanje česa, zlasti pri korekturah: napisati na rob odstavka deleatur [ϑ]
SSKJ²
disertácija tudi dizertácija -e ž (á)
znanstvena razprava za dosego doktorskega naslova: delati, napisati disertacijo; disertacija s področja dialektologije / doktorska disertacija
♦ šol. braniti disertacijo pred komisijo zagovarjati disertacijo
SSKJ²
dopís -a m (ȋ)
1. krajše uradno ali poslovno pisno sporočilo: napisati, prejeti, sestaviti dopis; dopise je treba takoj rešiti; dopis s sodišča
♦ adm. spremni dopis
2. poročilo, prispevek, navadno za časopis: uredništvo je prejelo precej dopisov; dopis našega stalnega sodelavca iz Moskve
SSKJ²
dopísati in dopisáti -píšem dov., dopíšite (í á í)
1. končati pisanje: oddahnil se je, ko je dopisal; dopisati pismo
2. dodatno, zraven napisati: dopisati zadnjo črko besede; dopisati opombe; pesnik je dopisal še sto verzov
SSKJ²
doživétje -a s (ẹ̑)
1. kar kdo doživi, s čustvi dojame: to doživetje ga je močno pretreslo; duhovno, notranje, osebno doživetje; močno, resnično doživetje; pesniško, umetniško doživetje; doživetje lepote, umetniškega dela / nav. ekspr.: naše gore so mu bile edinstveno doživetje; mesto je bilo zanje pravo doživetje; slika mu je bila posebno doživetje; šola je otroku veliko doživetje
// doživljaj: doživetja na potovanju; napisati reportažo o doživetjih in vtisih
2. glagolnik od doživeti: doživetje strahu v sanjah; doživetje vojne
♦ pravn. zavarovanje za doživetje zavarovanje, pri katerem se izplača določena vsota, ko poteče pogodbena doba ali ko doseže zavarovanec določeno starost
SSKJ²
dramátičen -čna -o prid., dramátičnejši (á)
1. nav. ekspr. ki vzbuja pozornost, presenečenje zaradi napetosti, razgibanosti: dramatični dogodki; dramatičen prizor; življenje mu poteka mirno, brez dramatičnih zapletov; dramatična situacija / zgodba je polna živahnega, dramatičnega dogajanja
2. zastar. dramski: napisati v dramatični obliki; dramatična predstava / dramatični krožek
♦ jezikosl. dramatični sedanjik sedanji čas, ki dovršno preteklo dejanje prikazuje kot sedanje
    dramátično prisl.:
    borba je potekala zelo dramatično
SSKJ²
držáj -a m (ȃ)
1. del orodja, priprave, stroja, namenjen za držanje z rokami: izdelovati držaje za različna orodja; bakelitni, leseni držaji; držaj noža, vesla / držaji nosil so se globoko ugrezali v njune rame / držaj pri aktovki ročaj
2. drog za oprijemanje ob stopniščih, na mostovih, nevarnih mestih, poteh: brv ni imela držaja; z obema rokama se je oprijemala držaja ob stopnišču / na vsakem ovinku se je oprijela držaja pred sedežem
3. glasb. polkrožec s piko, ki označuje nedoločeno podaljšanje tona ali pavze; korona: napisati držaj nad noto
Število zadetkov: 308