Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
bómba -e ž (ọ̑) 
  1. 1. z razstrelivom napolnjeno kovinsko telo: metati bombe; letala bombardirajo mesto z zažigalnimi bombami; atomska bomba; plinska polnjena s strupenim plinom, rušilna bomba; slepa bomba ki ne eksplodira; eksplozija bombe / odviti, vreči ročno bombo; nastaviti tempirano bombo; to je učinkovalo kot bomba to je spravilo ljudi v največje presenečenje, začudenje; pren. bombe smeha
  2. 2. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom; jeklenka: napolniti bombe s kisikom
  3. 3. pog., ekspr. kar zaradi nenavadnosti, nepričakovanosti vzbudi presenečenje: nepričakovano je vrgla med zbrano družbo bombo: ušla je od doma / kot vzklik bomba!
    ●     publ. poslati silovito bombo v gol močno, neubranljivo brcniti žogo v gol; pog. seks bomba spolno zelo privlačna ženska
    ♦     gastr. bomba slaščica v obliki bombe; geol. vulkanska bomba zaobljena kepa strjene lave; med. kobaltova bomba aparat za globinsko obsevanje tumorjev; voj. hidrogenska bomba polnjena z jedrskim strelivom največje sile; globinska bomba za uničevanje podmornic
SSKJ
brášnja -e ž (ā) star. hrana za na pot: napolniti torbo z brašnjo
SSKJ
čáša -e ž (á) 
  1. 1. knjiž. boljši kozarec kelihaste oblike: kristalna, srebrna čaša
    // vsebina čaše: izpiti čašo do dna / pesn. čaša ljubezni
  2. 2. raba peša kozarec sploh: čaše žvenkečejo; napolniti čašo; čaša vina
    ●     vznes. dvigniti čašo nazdraviti; ekspr. zvrniti čašo izpiti brez oddiha
    ♦     bot. (cvetna) čaša zunanji listi dvojnega cvetnega odevala
SSKJ
číst -a -o stil. -ó prid., čistéjši (ȋ ī) 
  1. 1. ki je brez umazanije, prahu: čisti čevlji; čista posoda; obleči čisto srajco; čiste ulice; vse je pospravljeno in čisto / otroci so siti in čisti / čist planinski zrak; splakniti perilo v čisti vodi / prepisati na čist list nepopisan; čista polt brez izpuščajev in peg; čista rana ki se ne gnoji
    // čista gospodinja ki ima smisel in skrb za snago; čisto delo pri katerem se človek ne umaže
    // ki ni skaljen ali moten: čist studenec; čista gladina jezera / čisto obzorje; ekspr. jutro je bilo kristalno čisto; nebo je čisto kot ribje oko; pren. čista glava, pamet
  2. 2. ki je brez primesi: napolniti blazino s čistim puhom; čista rudnina; čisto srebro, zlato / čista pasma, rasa / piše v čistem jeziku / čista matematika teoretična, ne praktično uporabna matematika; bluza iz čiste svile prave svile; čista umetnost nepoučna, netendenčna; pren. svoje vrste hočejo imeti čiste
    // ki obstaja iz istovrstnih (duhovnih) prvin: stavba v čistem gotskem slogu; na razstavi so presenečale likovno čiste plastike; stilno čista predstava
  3. 3. ki ni hripav ali zamolkel: zapel je z lepim in čistim glasom; ekspr. srebrno čist glas
  4. 4. ekon. ki ostane po odbitku vseh bremen, dajatev ali dolgov: čisti dobiček; pravilnik o delitvi čistega dohodka; čisti donos; čista plača
  5. 5. ki ima pozitivne lastnosti v etičnem, zlasti pa v moralnem pogledu: čist človek; čist značaj / biti, ostati čist / čista ljubezen, misel; čisto življenje / čisto dekle nedolžno
    // vodili so ga čisti nameni / ima čisto politično preteklost neoporečno; pren. čisto srce
  6. 6. ekspr. ki je brez česa drugega: njegova zahteva je čisti formalizem; čista abstrakcija / hišo je prodal v čisto izgubo
    // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: njegove besede so čist nesmisel; to je čista laž; kar sem povedal, je čista resnica
    ●     zdaj imata čiste račune poravnala sta medsebojna navzkrižja; nimata več medsebojnih obveznosti; ekspr. poglej, če je zrak čist če ni nevarnih ali nezaželenih oseb; evfem. nima čistih rok je kriv; čista teža teža, v katero ni všteta teža embalaže; nima čiste vesti čuti se krivega; je kriv; ekspr. nalil, natočil mu je čistega vina povedal mu je resnico brez olepšavanja; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose; čistemu je vse čisto
    ♦     farm. čisti bencin bencin za rane; filoz. čisti razum spoznavna zmožnost duha, ločena od čutnih zaznav in čustev; čisti um bistvena lastnost duha ustvarjati misel in oblikovati spoznanje; gastr. čista juha nezakuhana juha; čista mast mast brez ocvirkov; kem. kemično čist; lit. čista lirika lirika, ki izraža le čustva; čista rima rima, pri kateri se vokali ujemajo glede dolžine in širine; šol. čisti biolog biolog, ki študira sámo biologijo
    čísto stil. čistó prisl.: čisto oprati; čisto obrita brada; orkester zveni intonančno čisto / doma imajo zelo čisto
    čísti -a -o sam.: pog. prireditelji so imeli pet milijonov čistega čistega dobička; zbrisati kaj do čistega; prepisati na čisto dokončno, brez popravkov; prišel je na čisto sam s seboj spoznal je, kakšen je; dati otroka v čisto v čisto perilo; s tem si nisem na čistem tega ne razumem popolnoma; ekspr. ni pri čisti je nekoliko duševno zmeden
    ♦     gozd. sečnja do čistega, na, v čisto sečnja, pri kateri se posekajo prav vsa drevesa; prim. čisto
SSKJ
eksplozív -a m (ȋ) eksplozivna snov, ki se uporablja za orožje ali razstreljevanje, razstrelivo: napolniti rov z eksplozivom; velika rušilna moč eksploziva / eksploziv za atomsko bombo
SSKJ
izkoristljív -a -o prid. (ī í) ki se da izkoristiti: napolniti ves izkoristljivi prostor; izkoristljivi viri energije
SSKJ
kántica -e ž (ȃ) manjšalnica od kanta: napolniti kantico / škropivo prodajajo v kanticah / kantica za mast
SSKJ
kesón -a m (ọ̑) 
  1. 1. grad. spodaj odprta velika, navadno armiranobetonska posoda za dela pod vodo: kopati v kesonu / del predora bodo zgradili s pomočjo kesonov
  2. 2. teh. zgoraj odprta, zaboju podobna priprava za tovor na vozilu, zlasti tovornem avtomobilu: napolniti keson; stranica kesona
SSKJ
kompóstnica -e ž (ọ̑) 
  1. 1. vrtn. prst iz dozorelega komposta: pognojiti s kompostnico; mešanica kompostnice, gnojevke in listovke
    // kompostna zemlja: saditi v kompostnico
  2. 2. agr. jama za pripravo komposta: izprazniti, napolniti kompostnico
SSKJ
korítce -a s (ī) manjšalnica od korito: prašičem napolniti koritca / koritce za dežnike
SSKJ
krúgla -e ž (ȗ) nar. večja, navadno lončena posoda za vodo: napolniti kruglo
● star. gleda kakor hudič iz krugle zelo grdo, jezno
SSKJ
líčkanje -a s (ȋ) 
  1. 1. glagolnik od ličkati: ličkanje jim je šlo hitro od rok / povabiti na ličkanje; razpoloženje pri ličkanju je bilo veselo
  2. 2. krovni listi, odstranjeni s koruznega storža: napolniti blazino z ličkanjem; šumenje ličkanja; copate iz ličkanja
SSKJ
martínovka -e ž (ī) metal. peč za pridobivanje jekla iz surovega železa, pri kateri zgorevalni plini neposredno ogrevajo vložek: napolniti martinovko
SSKJ
mást -í ž (ȃ) 
  1. 1. trdna, mazava, v vodi netopna organska snov, pridobljena iz maščobnega tkiva: jazbečeva, kitova, polšja, zajčja mast
    // taka snov, pridobljena iz svinjskega maščobnega tkiva: hraniti mast v hladnem prostoru; razbeliti, raztopiti mast; zabeliti z mastjo; ponev masti; posoda za mast / domača mast; ocvirkova mast / ekspr. žganci so kar plavali v masti so bili zelo zabeljeni
    // ocvreti na masti / svinjska mast
    // nav. ekspr. maščobno tkivo: očistiti zaklano kokoš in ji odstraniti mast; mož z napeto blazinico masti pod brado
  2. 2. trdna, mazava snov za
    1. a) zmanjševanje trenja: napolniti ležaje z mastjo; masti in olja / tlačilka za mast
    2. b) zaščito površine: namazati čevlje z mastjo
  3. 3. star. mazilo: namazati razbolelo mesto s posebno mastjo
    ●     slabš. mast ga zaliva zelo je debel; ekspr. nekoliko masti so ji dale počitnice zredila se je; ekspr. ne more se bahati z mastjo je razmeroma zelo suh; ekspr. namazati otroka z brezovo, leskovo mastjo natepsti z brezovo, leskovo šibo; natepsti sploh; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže potrpežljiv človek doživlja pogosto neprijetnosti, škodo
    ♦     gastr. čista mast brez ocvirkov; teh. briketna mast za mazanje drsnih ležajev, stisnjena v različne oblike; grafitna mast z dodatkom grafita za mazanje ležajev; konsistentna mast iz mila in mineralnega olja
SSKJ
mazálka -e ž (ȃ) strojn. priprava za mazanje, montirana pri ležaju: napolniti mazalke / kapalna mazalka nad ležajem, iz katere priteka olje v ležaj po kapljah; Staufferjeva mazalka ki ima obliko lončka s pokrovčkom na navoj in se uporablja za mazanje z mastjo; mazalka s stenjem
SSKJ
mérnik -a m (ẹ̑) v kmečkem okolju prostorninska mera za žito, približno 30 l: pridelal je petdeset mernikov pšenice / meriti na mernike / polja ima samo za nekaj mernikov posevka
// večja lesena posoda z ročajema ob straneh za to mero: napolniti mernik; mernik je prazen
● bibl. ne postavljajte luči pod mernik ne skrivajte dobrih idej, lastnosti pred javnostjo; star. zvrhan mernik smeha zelo veliko; star. imeti denarja na mernike zelo veliko
SSKJ
môšnja -e ž (ó) 
  1. 1. vrečki podobna priprava za nošenje denarja, zlasti kovancev; mošnjiček: odvezati, zavezati mošnjo; denar spraviti v mošnjo; prazna, težka mošnja; usnjena mošnja / dal mu je mošnjo cekinov, zlatnikov
    ●     star. moja mošnja ima jetiko neprestano mi primanjkuje denarja; star. mošnja se je popolnoma osušila zmanjkalo je denarja; ekspr. stiskati mošnjo skopo plačevati; star. človek s težko mošnjo premožen, bogat človek
  2. 2. nekdaj taka priprava za nošenje tobaka, smodnika, draguljev: napolniti mošnjo s tobakom; v mošnji iz usnja ima spravljene dragocene kamne / mošnja za tobak
  3. 3. kožna vreča, v kateri sta moški spolni žlezi: vnetje mošnje
SSKJ
na... predpona  
  1. 1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z na za izražanje
    1. a) premikanja ali usmerjenosti na površino predmeta, na predmet ali v predmet: nalagati, naliti, namazati, namiliti, nanašati, napolniti, natrpati / nalepiti na steklo; naložiti na voz
    2. b) začetka, nepopolnosti dejanja: načeti, nagristi, nakljuvati, nakriviti, nalomiti, namrzniti, napokati / v zvezi s se nahladiti se
    3. c) določene količine kot rezultata dejanja: naberačiti, nacepiti, nakositi, nakrasti, nakupiti, nalupiti, namleti, napeči, nažeti / nablebetati, načenčati, natvesti
    4. č) v zvezi s se zadostne stopnje, prevelike mere, ki se kaže kot čustven odnos osebka do dejanja: nahoditi se, naigrati se, najesti se, najeziti se, namraziti se, namučiti se, napiti se, naplesati se, natrpeti se
    5. d) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): nadrobiti, naelektriti, nagubati, namagnetiti, napadati, napasti, napisati, narisati
  2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: nagovor, nalepka, napitek, naplavinski, natikalen / nakisel
  3. 3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: nagobčnik, nagroben, nahrbten, nakolenka, namizen; nahitro, nalahno
SSKJ
nabásati -bášem tudi -básam dov., tudi nabasájte; tudi nabasála (á ȃ) nav. ekspr.  
  1. 1. napolniti, natlačiti: nabasati nahrbtnik; nabasal si je pipo in kadil / nabasati zvezke v torbo
  2. 2. napolniti orožje z naboji; nabiti: nabasati puško, top
    nabásati se pog.  
    1. 1. natlačiti se: nabasali smo se v avtobus
    2. 2. zelo se najesti: nabasati se ajdovih žgancev
    nabásan -a -o: vlak je bil zelo nabasan; nabasana aktovka; nabasana puška
    ●     pog. pijače niso dobili, ker so bili že preveč nabasani pijani
SSKJ
nabíti -bíjem dov., nabìl (í ȋ) 
  1. 1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti na kaj: nabiti obroče na sod / nabiti kadi, škafe
    // pritrditi kam, na kaj, navadno z žeblji: obešalnik je nabil na vrata; nabiti oglas na oglasno desko / nabiti kožo, usnje na lesen okvir / nabiti žeblje na steno
  2. 2. s tolčenjem, udarjanjem napolniti kaj: nabiti kalup / jašek so nabili z gramozom
    // napolniti orožje z naboji: nabiti puško, top
  3. 3. s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj gosto, trdno: nabiti beton, ilovico
    // s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj iz česa: stene nabijejo iz blata / nabiti tla
  4. 4. nav. ekspr. zelo napolniti: vse žepe si je nabil; listnico je nabil z bankovci / program so preveč nabili ima, vsebuje preveč točk, sestavin
  5. 5. ekspr. natepsti, pretepsti: tako te bom nabil, da si boš za vselej zapomnil; skoraj vsak dan nabije otroke
    // premagati: naši so Nemce spet nabili
  6. 6. ekspr. dvigniti, zvišati: cene so spet nabili / nabiti carino na blago; nabiti visoke davke naložiti, predpisati
  7. 7. elektr. naelektriti: z drgnjenjem nabiti površino stekla; plošči kondenzatorja se nabijeta, ko ju zvežemo s poloma / električno nabiti kovino
    ●     pog., ekspr. nabili so mu petnajst dni zapora obsodili so ga; žarg., teh. nabiti računalnik (s podatki) dati, vložiti v računalnik podatke
    ♦     voj. nabiti puško, revolver pripraviti s strelivom napolnjeno puško, revolver za streljanje
    nabíti se ekspr.  zbrati se v velikem številu, v veliki množini na enem mestu, prostoru: zvečer so se gostje nabili v dvorano; na peronu se je nabilo veliko ljudi; nabiti se k vratom, na kup
    nabít -a -o: avtobus je bil zelo nabit; lepak je nabit na vratih
    ●     ekspr. ozračje na sestanku je bilo nabito z elektriko napeto; prisl.: nabito poln nahrbtnik
Število zadetkov: 102